So čarovnice v vrtcih res potrebne?

POSLUŠAJ ČLANEK
Otrok se vrne iz vrtca/šole in nasmejan pove, da bodo jutri z učiteljico/vzgojiteljico praznovali noč čarovnic. Najverjetneje mora zato s seboj jutri prinesti še kakšne čarovniške rekvizite. Realnost s katero se morajo ob koncu oktobra spopadati mnogi starši.

Sploh ni problem, da naj bi bil to »satanistični praznik« - gre pravzaprav za »All Hallow's eve« - večer pred vsemi svetimi, ki pa ga praznujemo. Tudi ni problem, da je izvor praznika poganski (čeprav so nekdanji običaji žrtvovanja otrok za odganjanje zlih duhov resnično strašljivi), saj številni običaji, ki jih imamo za čisto krščanske, izvirajo iz poganskih praznovanj v istem delu leta.

Problem je, da noč čarovnic ni tradicionalni praznik v našem okolju, ne v poganskem ne v krščanskem smislu. Slovenci se preoblačimo v maske in hodimo od vrat do vrat za pusta, buče režemo zaradi bučnih semen, ne pa za svetilke, in bolj kot mrtvih nasploh se zadnjega oktobra spominjamo Primoža Trubarja.
Dokler otroci čarovnice gledajo le v letakih in na policah trgovin, se Haloweenu  lahko izogneš – pač ne kupuješ vse nepotrebne z nočjo čarovnic povezane krame. Če pa noč čarovnic učiteljice in vzgojiteljice vključijo v svoj program, starš ostane brez moči.

Kolateralna škoda globalizacije


Praznovanje noči čarovnic je prišlo k nam z globalizacijo, predvsem pa s potrošništvom. Najbolj očitno se to kaže, ker nekdo, ki ne hodi v trgovino (in nima otrok v vrtcu ali šoli), sploh ne bi vedel za noč čarovnic. Le trgovci in gostinci vabijo s čarovniškimi kostumi, pajkastimi dekoracijami in jedmi v obliki duhov, netopirjev ali buč.

Dokler otroci čarovnice gledajo le v letakih in na policah trgovin, se Haloweenu  lahko izogneš – pač ne kupuješ vse nepotrebne z nočjo čarovnic povezane krame. Če pa noč čarovnic učiteljice in vzgojiteljice vključijo v svoj program, starš ostane brez moči. Njegov otrok mora praznovati »noč čarovnic«. V nasprotnem primeru je po nepotrebnem izločen, stigmatiziran, njegovi starši pa med učitelji označeni za »težavne«.

Starši potisnjeni ob steno


Kaj naj storita mama in oče, ko vzgojiteljica v vrtcu naroči, naj otroci ta petek pridejo čarovniško našemljeni, da bodo »malo čarali«? Naj se upreta, otroka oblečeta povsem normalno in ga tako izpostavita pred vsemi? Ali naj popustita in posledice popravlja s pogovorom doma? Naj vzgojiteljico skušata pregovoriti, odvrniti od čarovniškega praznovanja vseh svetih in upata, da bosta med ostalimi starši našla vsaj kakšnega somišljenika, ki ga še ni okužila potrošniška miselnost?

Pri čemer starš sploh ne bi smel biti postavljen pred to dilemo, saj ne v vrtčevskem ne v šolskem kurikulumu ni nikakršne omembe noči čarovnic (razen pri angleščini, ker je pač to del anglosaksonske kulture). Torej vzgojiteljice in učiteljice s praznovanjem noči čarovnic ničesar novega ne naučijo, pogosto otrokom niti ne razložijo izvora in pomena praznika. Pač le priredijo nekaj čarovniškega, ker je moderno in »fajn«.

Ampak moderno in »fajn« je tudi dobiti darila – naj torej šolarje in vrtičkarje v decembru obišče Miklavž in v januarju sveti trije kralji! Sploh pa – če otroci že praznujejo noč čarovnic v vrtcih ali šolah, izrezujejo buče in krasijo prostore s čarovniškimi motivi, mar ne bi morali pred božičem tudi v razredu postaviti jaslic, pred cvetno nedeljo izdelovati butaric, na veliki petek pa narisati ali izdelati božji grob? Če otrokom ne škodi malo »čarovniškega rajanja« na noč čarovnic, jim gotovo ne bo nič žalega, če vsaj občasno z vzgojiteljico tudi kaj zmolijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30