Snovalec avstralske imigrantske politike: Evropa zgolj išče izgovore

Uredništvo
0

V času ko se evropski voditelji po inspiracijo za obvladovanje migrantske krize ozirajo h kontroverznemu avstralskemu azilnemu sistemu, mož, ki ga je zasnoval pravi, da Evropa za njegovo delovanje potrebuje zgolj politično voljo. 

V intervjuju za Politico Jim Molan, upokojeni generalmajor in soavtor avstralske azilne zakonodaje ocenjuje, da je evropski migracijsko krizo mogoče rešiti. Uspeh Avstralije po njegovih besedah “ni v geografiji, ampak v vladnem iskanju rešitev.”

Molan verjame, da Evropa lahko posvoji Avstralski tro-stebrni sistem z obračanjem čolnov v Mediteranu, obdelavo prošenj za azil blizu obale in selitvam zunaj celine z namenom, da se ustavi dotok.

Če mislite, da se humanitarnost izkazuje z vodenjem ljudi v Evropo, lahko mnogo, mnogo bolje pomagate v državah kot so Jordanija, Libanon in Turčija.

“Evropejci mislijo, da je nadzor meja v Avstraliji enostaven, a sami imajo le množico izgovorov za neukrepanje,” je dejal Molan. Po njegovem je dolžina obale primerljiva, avstralska mornarica pa je napram floti evropskih držav miniaturna.

66-letni Molan verjame, da je obračanje čolnov na morju (oz. obračanje migrantov na kopnem v Evropskem primeru) najbolj pomemben del programa, ki ga je zasnoval.

Če so čolni preveč razmajani, da bi bili sposobni poti nazaj (v primeru Sredozemlja do najverjetneje do Libije), potem bi jih po avstralskem zgledu lahko nadomestili s plovnimi alternativami.

Drugi steber avstralskega sistema je obdelava prošenj še pred obalo. Prošnje migrantov, ki v Avstralijo pridejo nezakonito z ladjo, obdelujejo v centrih na pacifiškem otoku ali (za zdaj) na otoku Manus Papue Nove Gvineje, kjer so sicer pogoji izredno slabi (Center Manus bo zaprt, saj je Vrhovno sodišče v državi odločilo, da je protiustaven).

“Če mislite, da se humanitarnost izkazuje z vodenjem ljudi v Evropo, lahko mnogo mnogo bolje pomagate v državah kot so Jordanija, Libanon in Turčija,” meni Avstralec.

Uničite poslovni model tihotapcev!

Tretji element pa je, da je prosilcem za azil, ki z ladjo prispejo v Avstralijo, onemogočena nastanitev v državi, četudi jim odobrijo status begunca. Namesto tega lahko ostanejo na otokih Manujema, Nauru, ali tretjih državah, s katerimi ima Avstralija sklenjen sporazum, da nastanijo begunce za denar, npr. v Kambodži.

Po Molanovi oceni Je Evropa nekje tam, kjer je bila Avstralija leta 2012 in zgodaj 2013, preden je zagnala operacijo Suverene meje. “Kritiki pravijo, da je nadzor meje pretežak, nečloveški in da je pomoč naša humanitarna dolžnost.”

Za Evropo najbolj problematičen del trostebrne strukture je obračanje čolnov. Evropsko sodišče za človekove pravice namreč leta 2012 odločilo, da je Italija kršila mednarodne zakone o človekovih pravicah, ko je migrante v Sredozemlju prestrezala in jih obračala nazaj v Libijo.

Avstralije Evropska konvencija o človekovih pravicah ne zavezuje. Je podpisnica konvencije Združenih narodov za begunce, ki določa, da beguncev države ne smejo poslati na kraj, kjer bi bili preganjani ali kaznovani za način njihovega prihoda. Avstralija vztraja, da teh pravil ne krši, vendar se Amnesty International s tem ne strinja.

In vendar, čeprav so v OZN avstralski sistem obsodili kot nečloveški in “izredno škodljiv”, pa se je podpora sistemu obdelave prošenj pred vstopom v državo v nekaterih članicah EU močno dvignila.

Oktobra je tako nemški notranji minister Thomas de Maizière  predlagal, da bi EU migrante, prestrežene v Sredozemlju, morala poslati na obdelovanje prošenj v taborišča v Afriki, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa je EU pozval, da avstralski pristop sprejme kot lasten model.

Molan trdi, da ima Avstralija moralno visoke standarde, saj je ustavila število ljudi, ki so na poti do njene obale umirali. “Vsak Avstralec bi moral biti ponosen na to, kar počnemo v odnosu do beguncev,” je dejal.

Leta 2015 je UNHCR  poročal, da je ob prečkanju Sredozemlja umrlo 3.771 migrantov, leta 2016 se je ta številka še povečala, od leta 2013 pa na poti v Avstralijo ni umrl nihče. So pa mnogi  umrli ali bili resno poškodovani v migrantskih centrih in zunaj njih, kar je bila posledica samomorabolezni ali  nasilnega napada .

“Nikoli ne moreš reči, da si izkoreninil terorizem, lahko rečeš le, da si znižal verjetnost uspešnega terorističnega napada”

Molan trdi, da je sistem vladi omogočil sprejem večjega števila beguncev po uradni poti. S populacijo 24 milijonov, Avstralija sprejme okrog 200.000 priseljencev na leto. Zaradi sirske krize je sprejela še dodatnih 12.000 in se zavezala, da bo trajno povečala svoj letni sprejem beguncev na 19.000 od letos dalje.

Del boja proti terorizmu je tudi mejni nadzor

Izvajanje avstralskega sistema v EU bi zmanjšalo tudi tveganje za teroristične napade na celini, je dejal Molan.

“Nikoli ne moreš reči, da si izkoreninil terorizem, lahko rečeš le, da si znižali verjetnost uspešnega terorističnega napada,” je dejal Molan. “Obstajajo primeri – Nica, Pariz, Bruselj – kjer so povezave med terorizmom in migracijami. Zato bi moral biti eden vidik boja proti terorizmu tudi mejni nadzor. Drugi vidiki bi morali biti družbena pogodba z migranti v državi, izboljšanje obveščevalnih mrež in notranje varnosti ter povečanje protiteroristične dejavnosti.”

“Postavitev nadzora na meje bi izboljšala podobo EU,” je dejal Molan in zaključil: “kajti če Evropa ne more nadzorovati svoje meje, organizirati svojih financ ali odvrniti Rusije, čemu sploh služi?”

Avstrija predlaga nov sistem azilnih pravil

Avstrija želi ustvariti nov sklop azilnih pravil EU, s katerimi bi obdelavo prošenj preselili ven iz države in določili zgornjo mejo migrantov, ki jih lahko sprejme posamezna država.

Cilj je prenova obstoječe azilne zakonodaje EU, ki jo je avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil v intervjuju za nemški Bild ocenil za zgrešeno. 

 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime