Slovenci in EU: kaj cenimo bolj in kaj manj od drugih Evropejcev
POSLUŠAJ ČLANEK
Nezadržno se bližajo nove Evropske volitve in predsednik republike Borut Pahor je že razpisal prva predvolilna opravila. Te bodo potekale v času od 23. do 26. maja. V Sloveniji bomo volili v nedeljo, 26. maja.
Trenutno so liste za Evropske volitve bolj ali manj še v fazi nastajanja. Zato je še težko reči, katerim bolje in katerim slabše kaže. Lahko pa ta čas, ko stranke še mrzlično iščejo kandidate, pogledamo, v kakšnem vzdušju državljani EU pričakujejo nove volitve.
So državljani Slovenije in EU zadovoljni z obeti za prihodnost? Ali pa se med njimi poraja pesimizem. To pa lahko vodi v porast evroskeptičnih sil v Evropskem parlamentu.
Na koncu pa še o tem kaj nam pomeni EU, tako v dobrem kot slabem. Ne glede na vse rezultate ne gre spregledati, da ljudje bistveno bolj cenijo pozitivne vrednote EU, kot izpostavljajo negativne. Toda tudi delež teh je dovolj znaten, da se bodo morali novi evropski poslanci nad tem znatno zamisliti.
O vsem tem se bomo spraševali ob pomoči jesenske objave raziskave Eurobarometer.
Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da v EU trenutno vendarle prevladuje optimizem. Kajti na vprašanje, ali ste zelo zadovoljni, razmeroma zadovoljni, ne preveč zadovoljni ali sploh niste zadovoljni s svojim življenjem, odgovarja pozitivno v povprečju kar 83 % prebivalstva EU. Najbolj so s svojim življenjem zadovoljni na Irskem (97 %), na Malti, v Luksemburgu, na Danskem in na Švedskem (vse 96 %).
Slovenski rezultat je nekoliko slabši, 91 %, praktično na enaki ravni kot v Nemčiji, Belgiji, Avstriji in Združenem kraljestvu. Povprečje EU je precej nižje 83 %. Držav s takšnim, "povprečnim zadovoljstvom" sta zlasti Češka in Francija. Zadovoljstvo z življenjem pa je v EU najnižje v Grčiji (49 %), Bolgariji (49 %) in Romuniji (56 %).
Nismo pa v Sloveniji niti približno tako zadovoljni, ko pogled nanese na aktualno dogajanje. V tem primeru slovenski odstotki drastično upadejo. Le 27 % Slovencev namreč meni, da gredo stvari v Sloveniji trenutno v pravo smer. Več kot polovica vprašanih (52 %) pa se s tem ne strinja. Nič bistveno bolje ni niti, če vprašanje spremenimo na raven EU. Kajti tudi pri tem vprašanju situacijo kot pozitivno ocenjuje le 28 % Slovencev.
To so sicer rezultati, ki slovenijo uvrščajo povsem v povprečje EU. Toda ne gre spregledati, da so razlike med članicami ogromne. Medtem ko na Irskem kar 70 % prebivalcev pozitivno zre v razvoj dogodkov v svoji državi, je takšnih v Grčiji le 13 %.
Obenem so Irci edini, ki večinsko pozitivno gledajo razvoj dogodkov v EU, tako jih meni 58 %, medtem ko v nobeni drugi članici na razvoj dogodkov optimistično ne gleda več kot polovica vprašanih.
Kljub pesimizmu glede trenutnega stanja pa ne moremo reči, da dolgoročni trendi nakazujejo pesimistično razpoloženje. Slovenci na prihodnost EU trenutno gledajo optimistično (63 %), malo več kot tretjina pa pesimistično (35 %). V zadnjem času so ti rezultati precej stabilni, tako na ravni Slovenije, kot v ostalih članicah EU.
Raven rezultatov celotne EU je pri tem vprašanju nekoliko nižja kot v Sloveniji, 58 % Evropejcev je optimistov, 37 % pa pesimistov. Tudi pri tem vprašanju je pri vrhu Irska s 86 % deležem optimistov, čisto na dnu pa Grčija s 37 %. Optimizma pa ni veliko niti v Italiji, Združenem kraljestvu in Franciji. Delež optimistov je v teh velikih članicah le okrog polovice.
Če pozitivne in negativne vidike EU nanizamo drugega ob drugem, hitro ugotovimo, da je medsebojni izračun pozitiven. Tako Evropejci kot Slovenci dajejo na prvo mesto svobodo potovanj, študija in zaposlitve. Sledi Evro, ki ga Slovenci čislamo še bolj, kot v večini ostalih članic EU. Visoko na tretjem mestu je tudi mir, ki ga je v Evropo prinesel nastanek EU. Žal pa so visoko tudi nekateri negativni vidiki. EU je tudi simbol za potrato denarja in birokracijo, pa tudi za preveliko odprtost zunanjih meja.
Slovenci so pri oceni pozitivnih in negativnih vidikov EU najpogosteje v okvirih povprečja, a z nekaj pomembnimi razlikami. Evro in mir v Evropi tako cenijo bolj od povprečja EU. Bistveno manj pa kulturno raznolikost, demokracijo in stopnjo socialnega varstva, ki velja v EU. Bistveno manj navdušeni so tudi nad njeno besedo v svetu, saj jih v moč njenega mnenja verjame kar tretjina manj od povprečja EU.
Nazadnje pa še morda o enem najpomembnejših vprašanj pred novimi Evropskimi volitvami. Se počutite državljan EU? Kaže, da ta občutek v med državljani EU ne upada, nasprotno, celo rahlo narastel je. Največ ljudi pritrdilno odgovarja v Luksemburgu, Nemčiji in na Irskem, več kot 85 %. Ta občutek pa ne velja v nekaterih velikih članicah, Francija, Italija in Združeno kraljestvo so namreč skoraj pri dnu lestvice. Čisto na dnu sta Grčija in Bolgarija, kjer je takšnih komaj kaj več kot 50 %.
In Slovenija. Tudi pri tem vprašanju sodi čisto v povprečje EU, ki je pri 71 %.
Za zdaj torej ne kaže, da bi bili evroskeptiki v EU na kakšnem zmagovitem pohodu. Mnenje o EU med njenimi državljani ostaja pozitivno. Toda obenem rezultati niso niti približno tako dobri, da bi v njih lahko našli popolno zadovoljstvo.
Trenutno so liste za Evropske volitve bolj ali manj še v fazi nastajanja. Zato je še težko reči, katerim bolje in katerim slabše kaže. Lahko pa ta čas, ko stranke še mrzlično iščejo kandidate, pogledamo, v kakšnem vzdušju državljani EU pričakujejo nove volitve.
So državljani Slovenije in EU zadovoljni z obeti za prihodnost? Ali pa se med njimi poraja pesimizem. To pa lahko vodi v porast evroskeptičnih sil v Evropskem parlamentu.
Na koncu pa še o tem kaj nam pomeni EU, tako v dobrem kot slabem. Ne glede na vse rezultate ne gre spregledati, da ljudje bistveno bolj cenijo pozitivne vrednote EU, kot izpostavljajo negativne. Toda tudi delež teh je dovolj znaten, da se bodo morali novi evropski poslanci nad tem znatno zamisliti.
O vsem tem se bomo spraševali ob pomoči jesenske objave raziskave Eurobarometer.
EU - Skupnost zelo zadovoljnih, a tudi razočaranih
Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da v EU trenutno vendarle prevladuje optimizem. Kajti na vprašanje, ali ste zelo zadovoljni, razmeroma zadovoljni, ne preveč zadovoljni ali sploh niste zadovoljni s svojim življenjem, odgovarja pozitivno v povprečju kar 83 % prebivalstva EU. Najbolj so s svojim življenjem zadovoljni na Irskem (97 %), na Malti, v Luksemburgu, na Danskem in na Švedskem (vse 96 %).
Slovenski rezultat je nekoliko slabši, 91 %, praktično na enaki ravni kot v Nemčiji, Belgiji, Avstriji in Združenem kraljestvu. Povprečje EU je precej nižje 83 %. Držav s takšnim, "povprečnim zadovoljstvom" sta zlasti Češka in Francija. Zadovoljstvo z življenjem pa je v EU najnižje v Grčiji (49 %), Bolgariji (49 %) in Romuniji (56 %).
Zadovoljstvo s trenutnim dogajanjem
Nismo pa v Sloveniji niti približno tako zadovoljni, ko pogled nanese na aktualno dogajanje. V tem primeru slovenski odstotki drastično upadejo. Le 27 % Slovencev namreč meni, da gredo stvari v Sloveniji trenutno v pravo smer. Več kot polovica vprašanih (52 %) pa se s tem ne strinja. Nič bistveno bolje ni niti, če vprašanje spremenimo na raven EU. Kajti tudi pri tem vprašanju situacijo kot pozitivno ocenjuje le 28 % Slovencev.
To so sicer rezultati, ki slovenijo uvrščajo povsem v povprečje EU. Toda ne gre spregledati, da so razlike med članicami ogromne. Medtem ko na Irskem kar 70 % prebivalcev pozitivno zre v razvoj dogodkov v svoji državi, je takšnih v Grčiji le 13 %.
Obenem so Irci edini, ki večinsko pozitivno gledajo razvoj dogodkov v EU, tako jih meni 58 %, medtem ko v nobeni drugi članici na razvoj dogodkov optimistično ne gleda več kot polovica vprašanih.
Obeti za prihodnost
Kljub pesimizmu glede trenutnega stanja pa ne moremo reči, da dolgoročni trendi nakazujejo pesimistično razpoloženje. Slovenci na prihodnost EU trenutno gledajo optimistično (63 %), malo več kot tretjina pa pesimistično (35 %). V zadnjem času so ti rezultati precej stabilni, tako na ravni Slovenije, kot v ostalih članicah EU.
Raven rezultatov celotne EU je pri tem vprašanju nekoliko nižja kot v Sloveniji, 58 % Evropejcev je optimistov, 37 % pa pesimistov. Tudi pri tem vprašanju je pri vrhu Irska s 86 % deležem optimistov, čisto na dnu pa Grčija s 37 %. Optimizma pa ni veliko niti v Italiji, Združenem kraljestvu in Franciji. Delež optimistov je v teh velikih članicah le okrog polovice.
Kaj vam pomeni Evropska unija?
Če pozitivne in negativne vidike EU nanizamo drugega ob drugem, hitro ugotovimo, da je medsebojni izračun pozitiven. Tako Evropejci kot Slovenci dajejo na prvo mesto svobodo potovanj, študija in zaposlitve. Sledi Evro, ki ga Slovenci čislamo še bolj, kot v večini ostalih članic EU. Visoko na tretjem mestu je tudi mir, ki ga je v Evropo prinesel nastanek EU. Žal pa so visoko tudi nekateri negativni vidiki. EU je tudi simbol za potrato denarja in birokracijo, pa tudi za preveliko odprtost zunanjih meja.
Slovenci so pri oceni pozitivnih in negativnih vidikov EU najpogosteje v okvirih povprečja, a z nekaj pomembnimi razlikami. Evro in mir v Evropi tako cenijo bolj od povprečja EU. Bistveno manj pa kulturno raznolikost, demokracijo in stopnjo socialnega varstva, ki velja v EU. Bistveno manj navdušeni so tudi nad njeno besedo v svetu, saj jih v moč njenega mnenja verjame kar tretjina manj od povprečja EU.
Se počutite državljan EU?
Nazadnje pa še morda o enem najpomembnejših vprašanj pred novimi Evropskimi volitvami. Se počutite državljan EU? Kaže, da ta občutek v med državljani EU ne upada, nasprotno, celo rahlo narastel je. Največ ljudi pritrdilno odgovarja v Luksemburgu, Nemčiji in na Irskem, več kot 85 %. Ta občutek pa ne velja v nekaterih velikih članicah, Francija, Italija in Združeno kraljestvo so namreč skoraj pri dnu lestvice. Čisto na dnu sta Grčija in Bolgarija, kjer je takšnih komaj kaj več kot 50 %.
In Slovenija. Tudi pri tem vprašanju sodi čisto v povprečje EU, ki je pri 71 %.
Za zdaj torej ne kaže, da bi bili evroskeptiki v EU na kakšnem zmagovitem pohodu. Mnenje o EU med njenimi državljani ostaja pozitivno. Toda obenem rezultati niso niti približno tako dobri, da bi v njih lahko našli popolno zadovoljstvo.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
19 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 18. februarja 2019 ob 8:52
Torej se tvoj zmagovalec požvižga na interese ljudstva in države?!
Lustracija pač ni v interesu ljudstva, če je v interesu države bi se dalo razpravljati! V interesu ljudstva je predvsem dostojno živeti!
IgorP
Slovenec kremenit 18. februarja 2019 ob 8:52
Torej se tvoj zmagovalec požvižga na interese ljudstva in države?!
Lustracija pač ni v interesu ljudstva, če je v interesu države bi se dalo razpravljati! V interesu ljudstva je predvsem dostojno živeti!
MEFISTO
No, pa smo tam. Za dostojno življenje ljudstva je torej potrebna lustracija, razen če so ljudstvo le rdečkarji raznih rdečih odtenkov in barvne intenzivnosti.
IgorP
Kremenček Vprašaj tiste, ki so na minimalni plači, kje je bilo boljše: YU ali SLO? Oba starša delavca, mi pa štirje otroci! Živeli normalno brez pomanjkanja v YU! Barva ni bila pomembna, obhajilo in birma je šlo brez problema skozi! Študij prav tako! Zagnusili ste se mi desničarji z svojim zmerjanjem, da je bilo v Jugoslaviji vse gnilo!
AlojzZ
Gospod Igor, imate popolnoma prav! Preživeli v tistem povojnem masakru so imeli boljšo socialo kot je sedaj. Seveda sistem ni imel prihodnosti, denarni sistem se je zrušll pa še kaj bi se našlo. Kaj pa sedaj? Imamo prihodnost? Ali pa ima Alim Hasanagić, muslimanski teolog prav?
lukaab
hlapci hlapci slovenski
IgorP
osd 17. februarja 2019 ob 6:50
Stabilen? 8.10.1991, na dan uvedbe tolarja, je bil tečaj 32 SIT za 1 DEM (oz. 64 SIT za 1 €). Že prvega po leta se je tečaj skoraj podvojil na pribl. 60 SIT za 1 DEM. Potem je “stabilno” še naraščal in po 15 letih (1.1.2007) smo tolarje menjali za uradnih 239,64 (ali skoraj 240) SIT za 1€, kar bi pomenilo pribl. 120 SIT za 1 DEM. Ali skoraj 4krat več kot 1991
Samo mmg, podobno “stabilno” (pribl. 10% na leto) je padal tudi dinar od 1945 vse do krize in hiperinflacije v 80. letih
Tudi plače so se precej povečale, tako da ni vse črno!!!
MEFISTO
Nalezel si se grde razvade, da ne repliciraš takoj za komentarjem, s katerim se ne strinjaš. Treba je smo klikniti na besedo "odgovori". Mar hočeš s tem prikriti svoje nepoznavanje materije, ki se obravnava? Sicer pa, inflacija je inflacija, ne glede na rast plač. Rast plač jo le še povečuje.
IgorP
Kremeniti Razlika je med pozitivno in negativno rastjo plač!
helena_3
"Js" pa cenim to, da mi ni treba na poti po Evropi več preračunavati v stilu "koliko to stane v moji valuti?"
"Js" cenim tudi to, da se imam lahko za državljanko Evrope. Nisem dekla.
Teodor
EU je veličasten projekt ustanovnih očetov Konrada Aldenaura, Robeta Schumana in drugih, ki so pred sabo imeli vizijo miru in naredka. Evropo narodov.
Žal so v zadnji desetih letih globalisti EU spridili do te mere, da je v jedru ogrožen njen obstoj. Odhod Britancev bo sprožil recesijo epskih razsežnosti, ta pa bo zamajala evro on s tem celotno EU. Krivda pa ni britanska. Vse se je začelo lepega aprilskega dne leta 2015, ko je starka brez lastih otrok, izrekla znamenite besede uničenja: Willkomen!
APMMB2
Gornji rezultati anket so dvomljivi.
V Sloveniji je poznavanje EU zelo šibko.
Morda kakšnih 10% populacije sploh ve, kako EU deluje in kaj je.
Večino informacij o delovanju EU v Sloveniji dobimo iz medijev, ki pa v glavnem zastopajo uradno Slovensko politiko. Ta je nenaklonjena EU, saj uradni mediji od RTV, pa vse do Dela, ali Dnevnika izražajo izredno skeptična staliča. To počno pred vsem zato da favorizirajo domačo politično sceno, ki pa je praktično opozicija EU.
Kako si lahko potem razlagamo rezultate anket?
Na osnovi takšnih anket, na osnovi popolnega nepoznavanja delovanja EU, tudi ni mogoče pričakovati kakšnega večjega zanimanja za volitve in dosegli bomo ponvno porazno udeležbo.
Na volišča bodo spravili volivce le tisti, ki so zelo, zelo zainteresirani, da bodo izvoljeni in pred vsem zase priborili veliko plačo.
Volivci bodo torej volili predstavnike v evropski parlamnet, večina volivcev, pa sploh ne bo vedela, kaj naj ti izvoljeni v evropskem parlamentu počno.
Večina Slovencev ve le to, da poslanec Petrle igra orglice po Evropi.
Je to dovolj za pooblastilo osmim poslancm, da nas zastopajo v Evropi?
lukaab
js pa cenim to da češka ni sprejela evra,niso bruseljski hlapci, imajo najnižji delež revščine med evropskimi državami, so nizko zadolženi, Slovenci učite se ! Čehi so nas tudi po kupni moči prehiteli pred leti, nimajo težav z izseljevanjem kakor Slovenija zadnjih 6 let "
MEFISTO
Dragi naš, Češka je izvedla lustracijo, pri nas se pa rdečkarji sami niso hoteli lustrirati.
MEFISTO
Torej se tvoj zmagovalec požvižga na interese ljudstva in države?!
MEFISTO
EU seveda ni idealna, toda zaenkrat je najboljše, kar nam je na voljo.
Vzemimo za primer samo naš vsakdanji Evro.
Si predstavljate, kakšno katastrofo bi imeli, če bi naši levičarji smeli še naprej tiskati tolarje in voditi samostojno monetarno politiko?
Še sicer brzopleti Igor ne bi dohajal inflacije.
IgorP
Kremenček Tolar je bil stabilna valuta na katerega smo Slovenci še sedaj ponosni! Ti pa, kot rečeno, razen žaljenja nimaš kaj za ponuditi!
MEFISTO
Bi dohajal inflacijo ali jo ne bi, to je bilo vprašanje!
helena_3
Drži. Vendar smo ga imeli prekratek čas, da bi se hvalili z njim. Če bi še sedaj imeli svojo valuto, bi bilo tako, kot pravi Kremeniti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.