S(m)o res tako zelo rasistični?

Tadeja Zabret
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Po krutem umoru Georgea Floyda se kljub marsikje še vedno precej strogim ukrepom za zajezitev pandemije po zahodnem svetu pod geslom Black Lives Matter oz. Življenja temnopoltih štejejo, vrstijo protesti, ki so marsikje tudi grozljivo nasilni.

Temnopolti pogosteje od belcev žrtve policijskega nasilja, a tudi pogosteje vpleteni v nasilje in kriminal


Statistično drži, da so temnopolti pogosteje žrtve policijskega nasilja, dokumentirani so tudi številni primeri rasizma v policiji. A podatki oporekajo tudi trditvam o sistemskem rasizmu v ZDA. Vsaka od teh številk je problematična, pa vendar: Pod streli belopoltih policistov so po nekaterih podatkih v preteklosti umrli 4 odstotki neoboroženih temnopoltih moških. Po ujemajočih se podatkih so 93 odstotkov temnopoltih žrtev ubili črnci, medtem ko so bili belci žrtve belcev v 84 odstotkih. Belci bodo skoraj 1,3-krat pogosteje žrtve policijskega nasilja.

Med leti 1980 in 2008 so temnopolti, ki v ZDA predstavljajo 13 odstotkov populacije, v državi zagrešili 52 odstotkov umorov. Bili so tudi nesorazmerno pogosteje vpleteni v umore in zločine nasploh, zato je bilo tudi veliko verjetneje, da bodo žrtve policijskih strelov. Hkrati so bili tudi sedemkrat pogosteje deležni žalitev.

Študije povezav med revščino in kriminalom ameriškega raziskovalca Lanca Hannona kažejo, da k zmanjšanju stopnje kriminala pripomore predvsem zmanjšanje stopnje revščine – in to ne glede na rasno pripadnost. Temnopolti pa v ZDA živijo v revnejših soseskah z manj dostopa do šolstva, zdravstva in drugih možnosti napredka. Nekatere študije ugotavljajo tudi, da so temnopolte skupnosti iz nekega razloga razvile večjo toleranco do nasilja in kriminala. Vse to ne opravičuje nasilja ne na eni ne na drugi strani. Pa vendar - bi Amerika, če bi bila res tako rasistična, s 13 odstotki temnopolte populacije za predsednika kar dvakrat izvolila temnopoltega predstavnika?

Ustvarjajo predsodke, ki bi jih radi izkoreninili


Bolj kot se protesti širijo in stopnjujejo, bolj se ustvarja vtis, da je zahodni svet rasističen od glave do peta. Če je bil nekoč rasist tisti, ki je drugega diskriminiral na podlagi rase, se danes zdi, da je za rasista vse pogosteje označen vsakdo, ki ne vpije, da nas bele nadvlade in sistemskega rasizma v zahodni civilizaciji lahko reši le nasilna revolucija. Kot nekakšen test se pojavlja zahteva, da lahko človek svoje nasprotovanje rasizmu izkaže le s sovraštvom do lastnega naroda in kulture. S tem pa se v resnici gradijo predsodki, kakršne se bojda želi izkoreniniti.

Rasizem na Zahodu seveda še vedno o(b)staja. A namesto obtoževanja družbe kar počez, razbijanja, požiganja, pretepanja, streljanja in pomikanja v nevarne skrajnosti, bi morali na vsakem koraku poudarjati in ponavljati, da smo se kot družba z demokratičnimi vrednotami rasizmu odpovedali, da smo to zapisali v ustavo. Pa tudi, da štejejo vsa človeška življenja, da smo vsi ljudje z enakim dostojanstvom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja