Smetišča so postala mesto prehranjevanja. To je Venezuela, luč za Violeto Tomić

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
V Venezueli so smetišča postala "redno mesto prehranjevanja," je lokalni duhovnik oče Victor Salomon za Catholic New Agency karikiral vse hujšo ekonomsko in politično krizo v Venezueli. 

Državo je nedavno kot "luč za Slovenijo" označila poslanka Združene levice Violeta Tomić ter Venezuelcem zaželela, naj ostanejo na začrtani poti. 

A če bi ti imeli izbiro, bi z nje verjetno že zdavnaj skrenili.

"Tukaj je veliko trpljenja," pravi duhovnik, ki deluje v škofiji Caracas, in dodaja da so prizori ljudi, ki jedo na smetiščih, del vsakdana. "To je res nekaj bolečega, ker ljudje so res v hudi stiski."

Pod drobnogled smo vzeli gospodarsko stanje te južnoameriške države in poskušali razložiti sedanje katastrofalno stanje.

Gospodarski čudež, utemeljen na nafti


Venezuela je imela nekoč najvišji življenjski standard v celotni Latinski Ameriki in privabljala mnoge priseljence. Od 50. do zgodnjih 80. let je doživljala enakomerno gospodarsko rast, a je gospodarstvo zelo utemeljila na izvozu nafte (država ima še danes največje dokazane zaloge nafte na svetu); prodaja te je predstavljala več kot 50 % BDP in okoli 95 % izvoza.

Problem takšnih ekonomij (podobno težave ima denimo Rusija) seveda nastane, ko cene energentov na svetovnih trgih padejo ali začnejo nihati.

Venezuela je to občutila v 2. polovici 80. let, nekatere južnoameriške države pa že prej – Brazilija je denimo po prvi naftni krizi sredi 70. izvedla korenite reforme za zmanjšanje naftne odvisnosti in za vse nove avtomobile celo predpisala možnost pogona na etanol.

Chávezova bolivarska revolucija


Venezuelsko vodstvo se s težavo ni znalo pravilno spoprijeti in nastopila so leta večje ali manjše recesije ter velike inflacije, ki je dosegala tudi 100 %. Vse to je omogočilo porast radikalnih idej in leta 1999 je na oblast s populističnimi obljubami prišel Hugo Chávez.

Ta je svoj socialistični program poimenoval "bolivarska revolucija" po junaku južnoameriških bojev za neodvisnost. Program je vključeval nacionalizacijo, težnjo k samozadostnosti, projekte socialne države in "nasprotovanje neoliberalizmu", predvsem politiki Svetovne banke in IMF.

Čeprav so socialni projekti naleteli na veliko odobravanje in v začetnih letih Chávezove vladavine dosegli zmanjšanje deleža revne populacije, so se kasneje, predvsem po radikalnih ukrepih državnega nadzora cen in valutnih tečajev v 2003 ter razlastitvijo in odhodom mnogih premožnih v tujino, pokazale posledice planskega gospodarjenja, omejevanja gospodarske pobude in protekcionizma.

Chávezovi ukrepi so obsegali vse od nacionalizacije kmetijskih površin, razlastitve nekaterih industrialcev, stroge kontrole nad menjalnimi tečaji (da se prepreči odliv kapitala v tujino) pa do trganja diplomatskih vezi s kapitalističnimi državami na čelu z "velikim hudičem" ZDA.

Gospodarski zlom


Poleg tega je Chávez kot večina socialistov močno omejil delovanje opozicije, povečeval nadzor nad mediji in zatiral svoje kritike. Resnost ekonomske situacije je pljusknila čez rob ob zniževanju svetovnih cen nafte v zadnjih 4 do 5 letih, saj je država še vedno praktično odvisna od izvoza le-te.

Leta 2013 je Chávez umrl zaradi raka, mesto vodje revolucije pa je prevzel Nicolás Maduro, ki se je po začetnih obetih liberalizacije izkazal za še večjega avtokrata od Cháveza. Ko je 2015 na parlamentarnih volitvah dve tretjini sedežev osvojila opozicija, se s tem ni mogel sprijazniti in de facto ostal na oblasti z zapiranjem opozicije in zatiranjem protestov s silo.

Venezuela


Današnje stanje


Tako je danes v Venezueli kljub skoraj dvem letom množičnih protestov še vedno na oblasti revoluconarna "bolivarska" vlada, ki nadaljuje z opisano gospodarsko politiko in zavrača dialog z mednarodnimi finančnimi institucijami ter celo mednarodno pomoč.

Cene vseh osnovnih dobrin v zadnjih letih rastejo v nebo, inflacija dosega rekorde (800 % v 2016), ljudje dobesedno čakajo v vrstah za kruh, v bolnišnicah pa kronično primanjkuje zdravil in medicinskih pripomočkov.

Uradna stopnja revščine je okoli 35 %, nevladne organizacije navajajo celo podatke o 75-odstotni revščini, ljudje pa množično brskajo za hrano po smeteh.

Poleg tega je na ulicah vse bolj prisotna vojska, ki naj bi tudi streljala na protestnike. Maduro zavrača praktično vsak dialog z opozicijo in je marca celo razpustil zakonodajno skupščino, ki jo je aprila znova sklical.

Skupaj za družino in domovino: Podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike