SMC se ne gre te ideološke igre, Pikalova "rešitev" financiranja javnega programa v zasebnih OŠ težko skozi parlament

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Usoda novele ZOFVI, ki neustavnost financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah "rešuje" tako, da status otrok v teh še poslabšuje, je negotova.

V Stranki modernega centra so se namreč odločili, da upoštevajo pravna mnenja vladne in parlamentarne službe ter pravno sporne "rešitve" ministra Pikala ne podprejo. 

Usoda predloga je tako v rokah poslancev Levice, ki do sedaj novele, iz drugih razlogov, tudi niso podpirali. A v novih okoliščinah bi svoje glasove Pikalu in Šarcu vendarle lahko zagotovili. 

Kljub opozorilom serije pravnih strokovnjakov, na čelu z nekdanjim ustavnim sodnikom Matevžem Krivicem, predsednik vlade še naprej verjame ministru Pikalu, da njegova "rešitev" odpravlja neustavnost. Žal mu pa je, da ni bil sprejet kompromis, ki so ga v LMŠ ponujali. 

Četudi bi Pikalov zakon jutri dobil zadostno podporo, pa ob sedanjih razmerjih ni pričakovati, da bi prestal ponovno glasovanje, ki bi bilo posledica veta državnega zbora. Kot zdaj kaže, ZOFVI v tovrstni obliki vendarle ne bo prestal zakonodajnega postopka. 

V Stranki modernega centra so vseskozi napovedovali, da bodo novelo ZOFVI podprli le, če se bo o njen pozitivno izrekla zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS). A tako slednja kot služba vlade RS za zakonodajo, so na Pikalov zakon podali številne pripombe in opozorila o neustreznih, potencialno protiustavnih določbah.

"Ko je ZPS pripravila mnenje, ki je bilo do predloga ministrstva izrazito negativno in polno pripomb ustavnopravne narave, smo v koaliciji sklenili, da obravnavno na pristojnem parlamentarnem odboru prekinemo in skušamo predlog zakona z amandmaji popraviti. Kljub temu, da je ministrstvo pripravilo približevalne amandmaje, se v koaliciji nismo mogli zediniti o kompromisni rešitvi. Pri tem smo spoznali, da sta tako MIZŠ kot SD na koalicijska usklajevanja prišla s figo v žepu," v izjavi za javnost danes opozarjajo v SMC.

Kot nadalje ugotavljajo, je odbor tako prejšnji teden sprejel predlog zakona, ki se praktično v ničemer ne razlikuje od prvotnega predloga MIZŠ.

"Ker, tako kot ZPS, resno dvomimo, da ta uresničuje ustavno odločbo, hkrati pa bi bili z novo formulo financiranja otroci v zasebnih šolah v slabšem položaju od trenutnega (kar prav tako ni v duhu ustavne odločbe), predlog podpore poslanske skupine SMC nima," so še zapisali v tej levoliberalni stranki.

Glasovalna matematika:
LMŠ, SD, SAB in DeSUS, ki napovedujejo podporo zakonu, imajo skupaj 33 glasov, pri čemer Jurij Lep (DeSUS) pravi, da se glede glasovanja še ni odločil. SDS in NSi, ki bosta glasovala proti, imata skupaj 32 glasov. Tu so še 4 glasovi Jelinčičeve SNS in 2 glasova manjšincev.

Trem koalicijskim strankam bi torej zadostno večino prineslo nekaj glasov Levice. A zgolj v "tem krogu", saj bi v primeru veta državnega sveta, ki se napoveduje, zakon moralo podpreti 46 poslancev.

Marjan Šarec: v javnih šolah manjka predvsem spoštovanja do učiteljev


Na poslansko vprašanje Maše Kociper (SAB), ki ga je mogoče povzeti s stavkom ali predsednik vlade podpira javno šolo, je Marjan Šarec odgovoril, da jo sicer podpira in da so naše javne šole dobre, vendar pa manjka predvsem spoštovanja do učiteljev.

"Predvsem bi morali starši nehati hoditi tja do fakultet s svojimi otroki. Šola je stvar učitelja in učenca, saj se spomnimo že iz našega življenja, ko smo hodili v šolo, starši niso hodili ves čas z nami, sploh pa ne z odvetniki, ampak so pač, če je bilo treba, prišli vprašati kaj se mora še naučiti, da bo dobil pozitivno oceno. In to je bilo to," je v parlamentu dejal predsednik vlade.

Zdaj imamo tudi dve pravni mnenji – mnenje državnozborske pravne službe in mnenje vladne službe za zakonodajo - in obe sta nekoliko skeptični. Zaradi tega je tudi naša poslanska skupina pokazala, da želimo vendarle doseči nek kompromis in tudi vaša stranka je dala svoje glasove na odboru za to, da člen odpremo, ne glede na to, kaj je predlagala Vlada, in da vodimo dialog in morda uspemo priti do kompromisa, vendar to ni šlo skozi.

Če želimo, da bo šola opravljala tudi svojo vlogo, ki jo ima v tej družbi, je po njegovo najprej v šolo treba vrniti spoštovanje. "Kot drugo je pa treba tudi v šole malo več poudarka dati tudi na slovensko zgodovino, zlasti osamosvojitev in pa naprej, zato da bodo tudi otroci vedeli, v kateri državi sploh živijo in zakaj je ta država nastala."

Glede novele ZOFVI pa premier kljub svarilom pravnikov ni spremenil mnenja in še enkrat izrazil prepričanje, da Pikalov predlog o 100 % financiranju zgolj obveznega dela javno veljavnega programa, ustreza zahtevi Ustavnega sodišča.

Za Šarca pa je problem, ker za nobeno rešitev ni ter da tudi če bo zakon sprejet, se zaveda, da ga ponovno čaka ustavna presoja "in se bomo še nekaj časa ukvarjali s tem."

Starši ponovno pred parlamentom


Tudi danes se je v protestu proti ravnanju vlade glede ZOFVI pred parlamentom zbralo okoli 200 staršev, večinoma članov civilne iniciative Združeni starši.

Da vlada s predlagano novelo ZOFVI še poglablja protiustavno stanje, pa so se v javnem pismu oglasili v akademskem društvu Pravnik.



Jutri na Domovini preberite intervju s Slovenko, ki se je šolala v belgijskih zasebnih šolah. Te so v eni najbolj egalitarnih Zahodnih držav v večini in povsem enakovredno financirane kot državne šole.
.
KOMENTAR: Uredništvo
V socialistični rdečini levega političnega pola končno ščepec liberalizma, upoštevanja prava in zdrave pameti
Čeprav imamo v Sloveniji pregovorno tri (levo)liberalne parlamentarne stranke, katere nekateri politiki in javnomnenjski voditelji postavljajo celo na politično sredino, prav razprava okrog uresničevanja odločbe US glede financiranja nedržavnih osnovnih šol kaže, kako globoko so stranke levo od sredine prežete z radikalno socialistično miselnostjo. Pozivu deklariranega levičarskega pravnika Matevža Krivica, da se naj levica neha delati norca ter preneha z izvajanjem sramotnih trikov za dosego svojih ideoloških in političnih ciljev, so očitno prisluhnili le v SMC. S tem so dokazali, da so med "liberalnim trojčkom" praktično edini z esenco vsaj ščepca liberalizma, pa čeprav ta ostaja močno levi. Še posebej bizarno je poslušati pravnico, domnevno liberalko Stranke Alenke Bratušek, Mašo Kociper, ki se glede teh vprašanj opredeljuje v slogu najbolj zadrtih komunistov, ki jim je ideološki in politični interes partije nad vsem, tudi nad spoštovanjem pravnega reda. Kaj torej lahko pričakujemo jutri in v naslednjih tednih? Najprej bomo videli, ali bo rezervna vladna stranka Levica požrla svojo besedo in levo-socialističnemu trojčku zagotovila svojih 9 glasov, kar bi omogočilo izglasovanje novele. A tudi če se to zgodi, bo najbrž prišlo do veta državnega sveta, saj v zgornjem delu parlamenta pravno državo očitno jemljejo mnogo bolj resno od (dela) vladne koalicije. V tem primeru brez 10 glasov SMC-ja zakon ne more biti izglasovan. Razen če predlagatelj na svojo stran, ob 9 glasovih Levice, pridobi štiri glasove Jelinčičeve SNS, v kateri so noveli sicer do zdaj nasprotovali. O usodi zakona bo torej odločala Šarčeva rezervna klop. Glasovanje o ZOFVI bo tako nazorno razkrilo, koliko rezervnih glasov ima v parlamentu Marjan Šarec.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30