SMC po Cerarju: s Počivalškom samostojno, v roke Šarca ali na smetišče zgodovine?

Mira Cerarja je na mestu predsednika SMC zamenjal Zdravko Počivalšek, ki je dobil soglasno podporo. Sporočilo bi lahko bilo tudi – stranka še obstaja, nismo še pokopani, čeprav jim to nekako kažejo zadnje javnomnenjske ankete. Vendar kot nam že vrsto let kaže Alenka Bratušek, politično preživetje je možno na različne načine, kar bi iz Počivalškovega govora lahko tudi razbrali. Stranka je namreč še vedno 3. največja stranka v parlamentu, druga največja v vladi in ima več županov in občinskih svetnikov kot Šarčev LMŠ (sicer bistveno manj kot SD). Še vedno ima tudi več članstva in predvsem bolj razvejano lokalno mrežo kot Lista Marjana Šarca.



In ko smo že pri Listi Marjana Šarca. Prva možna in sicer tudi precej verjetna smer SMC je v združitvi z LMŠ, ki ji je tudi sicer programsko (na žalost sicer po praznini programa) precej podobna. Obe stranki sta članici Evropskih liberalcev (bivši ALDE) in bi radi zasedli nekako sredinski del. To jima tudi najbolje uspeva, saj je po umiku Državljanske liste Gregorja Viranta, ki je bila prva resna liberalna stranka v Sloveniji v zadnjih letih, na tem delu spektra zaznali precejšnjo praznino. Slednjo sta tako Cerar kot Šarec s pomočjo medijev uspešno zapolnila, kljub temu, da v resnici to nista bila – torej sredinska liberalna stranka. So ju pa tako dojeli volivci.

Skratka, stranki sta si v bistvu precej podobni. Zdravko Počivalšek je v svojem govoru tudi omenil, da je preveliko število strank v koalicijah pomeni manjšo učinkovitost. Bo torej naredil kaj v smeri »povečanja učinkovitosti« vlade z zmanjševanjem števila strank in je to le uvod v pripravo članstva na ta dogodek? Da je kaj takega v ozadju, kaže tudi dejstvo, da je bila stranka pod medijskim stampedom pred nekaj meseci v upanju, da bi toliko propadla, da bi si jo LMŠ lahko enostavno pripojil. Iz medijskega stampeda so zdaj padli v medijsko ignoranco, ki to precej potrjuje. Članstvo, še posebej vidni člani SMC, si na tak način pridobijo politično prihodnost pod Šarcem, Šarec pa dobi lokalne odbore in mrežo članstva, ki jo nujno potrebuje. In skupaj postanejo dominantna stranka levega bloka, ki je zmožna posegati po sredini in hkrati v parlamentu postane konkurentka SDS po velikosti – torej očitna izbira vseh »antijanša« volivcev. Če ne prej, vidim to možnost pred naslednjimi volitvami, ali pa predvolilno koalicijo in združitev takoj po volitvah.
Glede na to, da je Počivalšek veljal za enega glavnih v zmerni liniji, in da se je stranka znebila nekaterih radikalcev, še posebej njihovega voditelja Milana Brgleza, obstaja možnost, da bi se preoblikovali v pravo liberalno stranko, ki bi dejansko presegla delitve in bila zmožna sodelovati z obema političnima poloma.

Bodo ostali samostojni ali ugasnili?


Druga možnost je, da SMC pod Počivalškom postane v resnici sodobna sredinsko-liberalna stranka, ki se je sposobna povezovati na vse strani. To je verjetno ambicija Počivalška, vprašanje pa je, do katere mere mu bo to uspelo. Ne smemo pozabiti, da je v SMC leta 2014 pod utvaro nove, etične, sveže politike, ki bo alternativa tako levi kot desni, vstopilo mnogo ljudi iz ne-levičarsko usmerjenih krogov, kristjanov, poštenih ljudi.

V SMC sta se tedaj tako izoblikovali dve liniji, trdo leva, ki je bila verjetno predvidena od začetka s strani tistih, ki so ad hoc stranki omogočili vrtoglavi uspeh in medijsko podporo, ter tista zmernejša, normalnejša linija, ki je v stranko prišla predvsem organsko, v upanju na čistejšo politiko.

Glede na to, da je Počivalšek veljal za enega glavnih v zmerni liniji, in da se je stranka znebila nekaterih radikalcev, še posebej njihovega voditelja Milana Brgleza, obstaja možnost, da bi se preoblikovali v pravo liberalno stranko, ki bi dejansko presegla delitve in bila zmožna sodelovati z obema političnima poloma. Seveda pa ima stranka še vedno nekaj tistih pravih levičarjev, ki bodo zagotovo glasni, če bi do tega prišlo. In tudi mediji tega ne bi podpirali, tako da bi se stranka zagotovo znašla na pragu parlamenta (ali pod njim).

Seveda pa lahko obstaja možnost, da bo stranka igrala na to noto vsaj še ene volitve in tako presegla volilni prag, ki bo levici nato zagotovil še en mandat vladanja, preden dokončno pade v smeti. To smer nakazuje dejstvo, da je Počivalšek že leta 2018 zagovarjal pogovore tudi z Janšo, da so bili na kongresu predstavniki vseh treh desnih strank (SDS, NSi in SLS) in da se je to tudi jasno poudarjalo v medijih (tudi dejstvo, da sta se Janša in Počivalšek že pogovarjala). SMC je na pot k normalnosti stopila že s tem, ko ni podprla Pikalovega zakona o financiranju zasebnih šol. Vtis normalnejše SMC, ki se je sposobna pogovarjati na obe strani, koristi tudi Šracu, ki s tem lahko disciplinira stranko Levica, da brezpogojno podpre proračnun, saj sicer razpade vlada, SMC pa lahko sestavi vlado z Janšo (kar je hipotetično možno le, če bi v tako vlado šel tudi SAB ali Jelinčič, posledično torej zelo malo verjetno). Je pa dober manever za discipliniranje Levice, ki rajši ne bo tvegala vreči leve vlade, da lahko tvega, da dobimo desno.

Tretja možnost, ki jo vidim, je, da je ta menjava namenjena zgolj dostojnejšemu pokopu SMC. Podobno, kot se je zgodilo z Državljansko listo, kjer je tudi Gregor Virant prepustil vodenje Bojanu Starmanu, da je on pokopal stranko, medtem, ko se je Virant iz tega umaknil. Cerarju gotovo koristi, da se v zgodovino ne zapiše kot grobar, Počivalšek pa se vedno lahko vrne v Terme in nima kaj izgubiti. Poleg tega je mogoče dovolj naiven, da bo še kaj poskusil narediti iz tega bolnika na aparatih za oživljanje.

Kaj se bo torej zgodilo?


Moja napoved. Združitve prej kot v enem letu oz. prej kot pol leta pred volitvami ne bo (volitev ne bo vsaj še leto in pol). SMC si bo z menjavo poskusila pridobiti nov veter v jadra in se okrepiti do te mere, da bo imela kaj "dote" ob morebitni združitvi, kar pomeni boljše položaje za člane SMC v združeni stranki oz. se vsaj prebiti čez parlamentarni prag, ker to pomeni še 3-4 leta udobja za vsaj par vidnih posameznikov pri njih.

Ustvarjanja resnične sredinske stranke mediji oz. njihovi upravljalci ne bodo požegnali, tako da bodo v tem primeru verjetno potonili. Če ne bo formalne združitve z LMŠ, pa bodo tja prebegnili »pravoverni« člani, ki kot podgane skačejo iz potapljajočih bark, eden vidnejših denimo absolutni rekorder po menjavi strank Jani Möderndorfer in podobni.

Levi blok stremi k enotni dominantni stranki, nekemu novemu LDS, ki je tudi po imenu bil liberalna stranka. Ali bo to pod vodstvom Šarca ali koga drugega (ne Počivalška) in ali se bo SMC temu pripojila formalno ali zgolj z migracijo članstva, pa je bolj vprašanje časa.

Da bi postali resnična moderna liberalna stranka verjetno ni ne volje pri večini članov, ne želje s strani centrov moči. Tako da se kot taki lahko potegujejo bolj za 1 %, ki omogoča državno financiranje, kar pa večini od 400 udeležencev kongresa najbrž ne diši.

Zapis je bil prvotno objavljen na blogu https://predstraza1.blogspot.com.  Avtor je Peter Merše.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30