Ob sobotnem prispevku na TV dnevniku s kongresa DeSUS, sem bil prepričan, da ne bom izvedel ničesar novega. Karel Erjavec je stari in novi predsednik, DeSUS bo še naprej skrbel za upokojence. Pa vendar je Erjavec v kamero spregovoril besede: “Mislimo, da mora Slovenija zopet uvesti obvezno služenje vojaškega roka.”
Kljub presenečenju – kaj takega bi prej kot od te pričakoval od desnih strank – sem bil prepričan, da politični mojster Erjavec zelo dobro ve kaj govori. Na potrditev je bilo treba počakati zgolj do ponedeljka, ko je anketa Dela pokazala, da kar 57 % vprašanih podpira ponovno uvedbo služenja vojaškega roka, le 26% pa temu nasprotuje.
Trend se je obrnil
Spominjam se, kako je leta 2003 takratni premier Anton Rop, skupaj z ministrom za obrambo Antonom Grizoldom, povedal “zgodovinsko novico”. Slovenija ukinja naborniški sistem, je dejal ponosno in se pohvalil, da je to gotovo hitrostni rekord pri ukinjanju naborniškega sistema. Visokoleteče obljube o poklicni vojski, ki bo popolnoma operativna in bo za Slovenijo velika pridobitev, so štirinajst let kasneje videti kot nikoli dosanjane sanje o Sloveniji kot drugi Švici.
A tudi če bi naša vojska bila odlično opremljena, visoko profesionalna in operativna, bi o naborniškem sistemu prej ali slej ponovno stekla beseda. Današnja varnostna situacija v svetu je precej drugačna kot v prejšnjem desetletju, države se vedno bolj opirajo na svoje oborožene sile, jim dajejo več pooblastil in razmišljajo o njihovi krepitvi.
Ne preseneča, da v Nemčiji že teče beseda o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka, čeprav so ga ukinili šele leta 2011. Prav zdaj ga ponovno dobivata Litva in Švedska, o njem se vse več govori na Hrvaškem in v Srbiji.
Naborništvo se ne bi obneslo, ker smo otroke naučili, da je lenobno uživanje mladostniškega življenja precej prijetnejše od treh mesecev intenzivnega vojaškega treninga.
Trda šola navad in vrednot, ki jih pri mladih sedaj pogrešajo
Naborniški sistem bi zagotovo poskrbel za povečanje človeških kapacitet Slovenske vojske. Na koncu naborniškega sistema smo imeli nekaj več kot 12.000 vojakov, kar je precej več kot sedaj. V času vse manj stabilnih varnostnih razmer bi bilo to najbrž dobro.
Erjavec je izpostavil, da bi s služenjem vojaškega roka mladi ponovno pridobili na disciplini, odnosu do avtoritete in na drugih veščinah. Zanimivo je, da se glede na anketo Dela to zdi pomembno prav generaciji, ki jo je s služenjem vojaškega roka “klesala” JLA.
Potrebno je poudariti, da Slovenija sodi med države, ki se najbolj soočajo z manjkom občutka za narodno identiteto in tudi tukaj bi vrnitev naborniškega sistema lahko odigrala pozitivno vlogo.
Pacifisti in zdravstveni pohabljenci
Ne glede na to, kaj si starši in starejše generacije za svoje otroke želijo, je jasno, da smo Slovenci, kot na vseh področjih, prvaki v iskanju bližnjic. Tako je v letih pred ukinitvijo naborniškega sistema le še 40 % vseh mladih fantov zares odšlo v vojsko, medtem ko so ostali našli načine, da se temu izognejo – od ugovora vesti do posebne zdravniške prepustnice.
Če menimo, da bi bilo sedaj kaj drugače, živimo v zmoti. Otroke smo naučili, da je lenobno uživanje mladostniškega življenja precej prijetnejše od treh mesecev intenzivnega vojaškega treninga.
A še večji problem je denar, ki bi bil potreben za ponovno uvedbo naborniškega sistema. Že sedaj je jasno, da vojska diha na škrge in da so njeni pripadniki povsem zapostavljeni del javnega sektorja. Vrnitev na naborništvo pa bi pomenila še dodatni strošek vlaganja v Slovensko vojsko, njene nastanitvene kapacitete in opremo.
A kot pri vsaki drugi stvari smo Slovenci tudi pri glede tega vprašanja dvolični. Medtem ko anketiranci ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka močno podpirajo, jih v isti anketi kar 62 % meni, da Sloveniji za obrambni sistem ni potrebno nameniti 2 % BDP, kot smo se zavezali ob vstopu v NATO.
Bi svoje otroke radi gledali v strganih uniformah in s palico, namesto s puško v roki? Potem raje ostanimo pri poklicni vojski.
jst bi vse novinarje, ki pišejo za obvezno služenje, poslal v vojsko. Potem pa napiši članek frajer
Vojaški rok sem služil še v Jugoslaviji (generacija 1989- 1990), pred služenjem sem tudi sam enako razmišljal kot danes razmišljajo mladi, celo, da bi pobegnil v tujino in se s tem izognil služenju… Vojsko sem sovražil, ker je zaradi trenj med narodi v takratni državi bilo zelo narobe biti Slovenec- vse sem videl v negativni luči, kar je bila le posledica medijskega vpliva, novinarji so si vedno radi dvigovali naklado in gledanost s “senzacionalnimi” novicami… v vojski pa pravzaprav tega niti nisem občutil, vsa čast podoficirjem in oficirjem, ki so to znali obvladovati. Imeli so dober in dodelan sistem, ki je iz nas nakoncu bolj ali manj naredil vojake, pripravljene služiti domovini… Ne bom govoril in na široko razpredal, kaj vse se mi je tisto leto tam dogajalo, izpostavil bi le tri največja razočaranja v zvezi s Slovenijo, ki sem jih takrat doživel kot Slovenec: propad ELANA, ponosa našega gospodarstva, konec športne kariere Mateje Svet, ter zadnji udarec ali bolje rečeno zla slutnja o prihodnosti Slovenije, izvolitev milana kučana za predsednika RS!
Pol leta po odsluženem vojaškem roku se je pri nas začela osamosvojitvena vojna in pričakoval sem vpoklic, na katerega bi se kljub mladosti odzval, neglede na to, kaj bi to zame pomenilo, na srečo se je vse skupaj hitro končalo. Kar hočem povedati je le to, da domovinske vzgoje in vojaškega usposabljanja za obrambo Domovine ni nikoli preveč in tukaj ne bi smelo biti vprašanje ne kadrov, ne denarja stavbe pa lahko nadomestijo tudi šotori, da si ne bodo preveč belili glave z nastanitvijo vojakov, to, so samo prazni izgovori!
Moj pogled…sem pa malo mlajši od gospoda zgoraj. Prostovoljno sem služil SV 3 leta nazaj. Lahko rečem super izkušnja, mogoče je tako izpadlo,ker smo bili večinoma tam samo taki, ki smo si služenja resnično želeli, kdor pa ni zdržal je letel. Je neka šola za življenje, težko opisat je kaj se je v tistih 4 mesecih zgodil ampak lahko bi rekel da smo vsaj malo odrasli.
SV taka kot je pa ima zelo veliko res dobrega kadra, ki pa ga zavirajo klasični problemi javnih služb v SLO. To je birokracija, nepotizem in pa uravnilovka.
Naborništvo kot tako povsem podpiram, 4 mesece je dovolj za vsakega, bi se pa vsekakor zgledoval po švicarskem sistemu,ki je zelo obrambno naravnan in točen. SV bi zmanjašal na obseg nekje 4000 vojakov, pri čimer bi le-ti bili res sami specialisti in podčastniki ter častniki, saj je dober podčastniški kader temelj dobre vojske. Da je kader dober mora biti dobra selekcija kadra, zato se bi moglo v vojsko vložiti dovolj denarja za opremo ter zagotoviti boljše plače in dodatke za tiste res motivirane posameznike. Naborniki bi služili po 2-3 mesece TVSU, medtem ko bi kasneje občasno svoje znanje par vikendov na leto utrjevali na manevrih in streljanjih oziroma predpisanih tečajih(švicarji zahtevajo 300 dni v roku 10 let). Dal bi vseeno možnost civilnega vendar z rahlo podlajšanim stažem, in tretjo opcijo- plačevanje davka če odpadeta prvi dve opciji pri čemer ni zdravstvenih zadržkov.