Slovo državno reguliranih cen bencina. Minister Vizjak je kupil pravi čas

Uredništvo
19

Časi, ko je bilo vseeno, na katero bencinsko črpalko v Sloveniji si zavil, saj so imele vse enake cene, v prihodnjih tednih postajajo zgodovina. Slovenija bo postala zadnja država v EU, ki bo ukinila državno določanje cen goriva. Te bodo poslej, tudi izven avtocest, določali trgovci sami.

Vlada je namreč na včerajšnji seji potrdila sprostitev regulacije cen goriv na vseh prodajnih mestih na način, kot se te danes oblikujejo na avtocestah in hitrih cestah. Kdaj točno bo ukrep začel veljati iz vlade še niso sporočili, a konec meseca se izteče veljavnost zdajšnje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Trg bi se tako lahko sprostil že v sredo, prvega oktobra.

S tem bo v zgodovino odšla enotna marža naftnih trgovcev, ki so sicer že nekaj let glasno negodovali, da njihova marža ne dosega niti povprečja marž v EU.

Prav zato je največje slovensko podjetje za distribucijo naftnih derivatov Petrol v času gospodarskega upada prvič doživelo izgubo, saj se na upad prodaje niso mogli prilagoditi s prilagoditvijo cen. A tega obdobja je kot kaže konec.

Višje marže – višji dobički. Tudi za ministra Vizjaka?

Slovenski trg je za razliko od tujih izrazito specifičen, saj ga v 87 % obvladujeta zgolj dva ponudnika, od katerih največji, državni Petrol, zaseda več kot dvetretjinski tržni delež. Ukrep bo slednjemu močno koristil. Bo pa imel nekoliko več težav s pojasnjevanjem minister Vizjak, ki se je pred tedni z nakupom paketa delnic za 120 tisočakov prebil med največje male delničarje te naftne družbe.

Samo danes, po obvestilu vlade o odpravi reguliranih cen goriv, je Petrolova delnica poskočila za  odstotka in v enem dnevu ministrovo novo premoženje oplemenitila za slabih 10 tisoč evrov. Kot poročajo nekateri mediji, pa naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev že uvedla nadzorni postopek. Podoben izvrsten posel z nakupom Petrolovih delnic je približno istočasno sklenila družba Vizija Holding Darija Južne, ki ima v lasti okoli 10 % delnic Petrola. A za skoraj trikrat toliko denarja kot je kupil Vizjak.

Eno ministrstvo za, drugo proti

Za odpravo ukrepa državnega reguliranja cen je že nekaj let navijalo ministrstvo za gospodarstvo, ki pričakuje, da bo trg po sprostitvi cen bolj zanimiv za tuje ponudnike, ki bodo oskrbeli, da se bodo cene in marže trgovcev v obdobju desetih let normalizirale na ravni drugih članic EU. Tako pričakujejo gradnjo novih bencinskih servisov zlasti na območju trgovskih središč.

Nasprotno pa so ukrepu ves čas nasprotovali na Ministrstvu za finance, kjer pričakujejo v prihodnjih mesecih rast maloprodajnih cen goriv v višini 5 %, toda še bolj kot to jih skrbi morebitni upad v državni blagajni zaradi zmanjšanja prodaje. Prihodki proračuna s tega vira naj bi se tako po predvidevanjih ministrstva zmanjšali kar za 7 %.

Zakaj liberalizacija?

Dejstvo je, da se trg pogonskih sredstev v Evropski uniji drastično spreminja. Če smo pred nekaj leti le še sramežljivo govorili o elektriki, je danes elektični pogon avtomobilov gotovo dejstvo, ki bo postopoma vplival na prihodnje poslovanje naftnih trgovcev. Ti se bodo morali temu trendu tudi prilagoditi in tudi v praksi že postavljajo lastne mreže električnih polnilnic. Tako že nekaj let ne velja več, da se lahko vozimo zgolj na tekoča goriva ali plin in v tem oziru je reguliranje zgolj določenega dela trga pravzaprav nepravično.

Obenem je dejstvo, da imamo trenutno na slovenskem trgu trenutno duopol, kar se z zdajšnjo politiko določanja cen nikakor ne bo spremenilo. Država tako zavira svobodno gospodarsko pobudo, kar je danes v EU nesprejemljivo.

Kaj lahko pričakujemo potrošniki?

Sprva zagotovo nič dobrega. Prav vse analize namreč predvidevajo, da se bodo cene goriv v krajšem obdobju povišale. To lahko že vidimo na omrežju avtocest in hitrih cest, kjer so cene v primerjavi z reguliranimi za od  2,3 do 3,9 centa dražje, pri čemer naj bi bila največja trgovca pazljiva, da jih ne dvigneta preveč in s tem ogrozita deregulacijo cen tudi izven črpalk. Tako lahko pričakujemo, da nas bo poln rezervoar bencina stal evro do dva več kot sedaj.

Precej boljše pa naj bi bile nekatere posledice v prihodnosti. Tako bo v državi lahko prišlo do večje izbire med ponudniki, saj bo trg postal zanimiv tudi za tiste trgovce, ki si do sedaj na slovenskem trgu niso mogli nadejati dobičkov. Z nizkimi, 6 odstotnimi maržami jim je bil namreč vstop tako rekoč preprečen, saj si moral hitro doseči velik obseg prodaje. Trgovci bodo lahko odslej ponujali tudi goriva višje in tudi nižje kakovosti, kar se do sedaj ni izplačalo.

Cena goriva je še najbolj odvisna od trošarin

V Sloveniji je sicer že več kot štiri leta popolnoma sproščeno oblikovanje cen kurilnega olja. Raziskava trga kaže, da se je v tem času na slovenski trg prebilo več novih ponudnikov, med katerimi so lahko v ceni tudi 3 % razlike.

Povprečna cena kurilnega olja je sicer med dražjimi v EU, toda analiza pokaže, da je uvrstitev povsem v skladu z uvrstitvijo na lestvici višine trošarin. Zato lahko pričakujemo, da bodo slovenske cene goriv po deregulaciji kmalu višje kot na primer v Avstriji, saj imamo v primerjavi s severno sosedo nanje višje trošarine.

Dobra odločitev za naftne trgovce, slaba za državljane
Resda je Slovenija še edina država v Evropi z državno ceno goriva. Ampak je tudi med tistimi z daleč najvišjo davčno obremenitvijo goriv ter podpovprečno nižjimi maržami trgovcev.

Ti seveda niso dolga leta lobirali za odpravo regulacije z namenom, da si bodo potem, ko do tega pride, še naprej rezali zgolj 6 odstotno maržo. Da bi pa svoj delež pogače nižala država, pa v zdajšnjih okoliščinah tudi ni za pričakovati. Cene goriv tudi izven avtocest, kjer so se že podražile, bodo tako nedvomno poskočile, principov konkurenčnega tržnega oblikovanja cen pa ob takšni Premoči Petrola in OMV-ja še dolgo ni za pričakovati.

Tudi zato odločitev Janševe vlade ni dobra za državljane, zagotovo pa so jo veseli v državnem energetskem monopolistu. In nenazadnje, veseli se je lahko tudi minister za okolje Vizjak, ki je, ne prvič, imel nos, kdaj je čas kupiti delnice katerega od državnih podjetij. Nekateri namigujejo na sum zlorabe notranjih informacij in zato tudi sproženi postopki ATVP ter KPK. A Vizjak za STA pravi, da so “etos spomladi cene delnic upadle, zato sem menil, da je to dober čas za nakup, in takrat o deregulaciji cen pogonskih goriv ni govoril še nihče.”  Za Večer pa je dejal, da s to zgodbo nima nič in da gre zgolj za ustvarjanje konstrukta.

Kakorkoli že, glede na videno bi si ministra za okolje Vizjaka verjetno marsikdo želel za naložbenega svetovalca.

19 KOMENTARJI

  1. Dajte nam prosim na to temo bolj po domače razložiti, zakaj je ukrep vlade dober! Za koga ali za kaj? Povprečen bralec bo slišal le, da bo gorivo dražje. Na take stvari pa smo občutljivi. Prošnja velja tako Domovini kot komentatorjem, pametnim in poučenim, ki jih je kar nekaj na tem portalu!

    • Ker se tako država umika iz reguliranja cen še ene izmed dobrin, ki so povsod drugod po Evropi regulirane prosto s trgom. Po mojem je to še en izmed korakov v smeri debirokratizacije države. Rajši imam (v tem primeru) liberalen ustroj in v štartu malo višje cene, kot pa da se država vtika v čisto vse. Sploh pa smo zadnjega leta vozili tako poceni da smo se pač razvadili. Tudi če bo bencin po novem stal 1,10 € bo to skoraj 0,15 € manj kot pred korono.

      • Kovač
        Požrešneži se pod 1,50€ ne bodo spustili! So pač v državi stvari, ki se morajo s pomočjo države regulirati glede na kupno moč prebivalstva! Moje mnenje!

      • Igor že ve!

        Požrešneži spadajo v glavnem v njegovo politično pcijo.

        Tudi naturščik akademik Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, in njegova partnericamenda kar dobro živita od poslovnega sodelovanja z naftnim trgovcem Petrolom.

      • Igor že ve!

        Požrešneži spadajo v glavnem v njegovo politično opcijo.

        Tudi naturščik akademik Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, in njegova partnerica menda kar dobro živita od poslovnega sodelovanja z naftnim trgovcem Petrolom.

    • Se glede na tvoj poziv lahko oglasi tudi kdo, ki na spada na tako imenovano “sredino” ali levo od “sredine z rdečo piko”, ker se vsiljue dvom, da tak komentator ne bo dovolj “pameten in poučen”?

  2. Kaj je tukaj narobe, če nekdo kupi delnice? Vedno je dvojno tveganje, lahko pridobiš, lahko pa tudi izgubiš. Vizjak je pridobil. Vsi imamo možnost kupiti delnice, vendar če jih ne, je to pač to naša odločitev.

    To je kot krediti v švicarskih frankih. Dokler so bili obroki ugodni, niso nič vpili, da to ni prav. Ko pa se je situacija spremenila, pa vpitje do neba. Ko greš po kredit, preprosto, pač moraš prebrati tudi drobni tisk. Sedaj pa naj država prevzame odgovornost. To je enako kot tisti krediti z Orionom pred leti. Vsi tisti, ki niso imeli realnih možnosti za pridobitev kredita in so jih vse banke odslovile, so se zadolžili na taki tvegani način, s figo v žepu, in upali, da ne bodo rabili vrniti posojil. Pa so se ušteli. Sicer ni čisto prava primerjava. O svojih financah odločamo sami. Mogoče bi tudi mi, če bi imeli 120.000 €, vložili v Petrol. Pa ker jih nimamo, teh delnic pač nimamo. Trg je odprt!

    • Je le razlika med Orionom in Franki. Tisti Orion je res zavajal, tisti Lepša in Toryjeva sta govorila klientom: “kar podpišite nč ni treba brat!”. Tudi tujina prepoveduje take prakse oz. pogodbe kot se jih je šel Orion.

      Medtem ko tisto v frankih ni nič kaj takega. Nobenega drobnega tiska ni bilo treba brati, vedeli so da se zadolžujejo v frankih. Nekateri so celo namenoma ker je bil takrat pred krizo tečaj ugoden potem so se pa zaj…, nekateri pa pač pojma niso imeli ampak to je pa res tako kot bi delnice kupil pa pojma ne bi imel kaj kupuješ. V Avstriji recimo, niso kreditojemalci v frankih dobili povrnjeno nič.

      • Simon, pa o tem ravno govorim. Če ti nekdo reče – kar podpišite nič ni treba brat – je odgovornost tistega, ki taki kredit vzame, ne prebere in ne podpiše. To ni zavajenje. Če gre kaj narobe, pa ni izgovor – nisem prebral. Nobenemu ni Orion fizično zvijal roke.
        Za franke pa, dokler je bilo vse ugodno, je bilo ok, potem pa v jok in rešuj me država. Saj to ne gre. Ko gre nekaj narobe pa izgovor, da nisi vedel, ne velja nič. V Avstriji niso dobili kreditojemalci povrnjeno nič. Zakaj pa bi?

      • Ma dobro, saj isto misliva, tudi kar se tiče Oriona, seveda saj so oni nasedli ampak vseeno take prakse niso dovoljene na zahodu. Hotel sem samo povedati, da eno so nepoštene prakse (in seveda kdor nasede si je sam kriv za težave, tudi č bo na koncu recimo imel povrnjeno pa ne vem koliko so kaj oni dobili nazaj), drugo pa legalne špekulacije. In kredit v frankih je legalna špekulacija in zato res tudi jaz ne vidim vzroka, zakaj bi kdorkoli kaj moral dobiti povrnjeno.

        Jaz sam sem imel obratno situacijo. Šparal sem v EUR in EUR je v krizi izgubil na vrednosti. Potem pa naj še meni kdo povrne izgubo do vrednosti kakršno bi imel, če bi šparal v frankih! 🙂

  3. Res je v liberalnih ekonomijah (temeljijo na desni ideologiji) se omogučajoča država umika iz vseh segmentov (ne samo trga) kjer ima regulacija več negativnih stranskih učinkov kot pozitivnih.
    Pri tem ne smemo zanemariti, da liberalne države zagotavljajo odprto konkurenco na trgu.
    Oz da je popolna konkurenca predpogoj za prosto delovanje trga.
    V našem primeru ima Petrol kot monopolno državno podjetje med 60 in 70% tržni delež. Glej študijo Agencije za konkurenco RS.
    Da bomo lažje razumeli problem povem anekdoto; Ko je Gorbačov želel liberalizirati Rusko ekonomijo je poslal vodilnega ekonomista v Anglijo naj ugotovi kako lahko sploh deluje ta liberalni sistem. Ruski ekonomist je bil začuden ker pred pekarnami v Londonu ni bilo vrst za razliko od Moskve. zato je gostitelje vprašal ” kateri planski organ regulira količine in cene kriha” Mi z našo miselnostjo niso mnogo boljši.
    Na konkurečnem trgu liberalizacija cen namreč pravilom ni problem, ker morajo pri oblikovanju cen ponudniki upoštevati tudi cene konkurence, to pomeni da bi praktično lahko prišlo tudi do znižanja cen z vstopom močnega igralca na naš trg.
    Pri nas pa to lahko pomeni le eno, cene lahko poletijo v nebo.
    Ker smo kot vidim iz kar nekaj zadnjih ukrepov desne vlade tudi desničarji zagovorniki socialne države in državnega upravljanja podjetij . V primeru Petrola (in cen goriv) s svetlim ciljem zbiranja denarja za pokojnine.
    Tu ne vidim problema, če bomo uporabniki plačevali višjo ceno, bomo ko bomo šli v pokoj imeli višje pokojnine in obratno.
    Kot sem že večkrat navedel kaj nam pomaga da se deklariramo za desničarje, če smo v praksi enaki kot najbolj ortodoksna Levica. Najbolje je da se ne sprenevedamo in podržavimo vsa podjetja in uvedemo centralno planski sistem. Najmanj Levica bo nad idejo navdušena

  4. Minister Vizjak je po poročanju nekaterih medijev za nakup delnic Petrola vzel tudi kredit. In če nekdo, ki je zagotovo moder mož (npr. v odnosu do energetike in do nevladnikov) vzame kredit za trgovanje na borzi, potem verjetno ve, da bo dobro zaslužil.

    Koliko je to posledica racionalnega premisleka in koliko insajderskih informacij pa ne bomo nikoli izvedeli. Utemeljen dvom, da je vedel več od ostalih in se okoristil s tem vedenjem pa vsekakor obstaja.

    Kar pa se tiče ukinjanja regulacije cen motornih goriv. To je stvar pogleda na ekonomijo in ekonomske šole. Poenostavljeno: Keynesianci (vseh oblik in variacij) bi zagotovo zagovarjali regulacijo cene v naših razmerah. Friedmanovci (ali pa če hočete monetaristi vseh oblik in varacij) bi zagotovo zagovarjali umik države s trga.

    Sam menim, da stvar ne bo dobra, saj je konkurenca pri nas nezadostna za popolno deregulacijo. Po Lahkovniku (zgoraj) še posebej na strani uvoza oziroma dobaviteljev. Problem tukaj je, da je pri črpalkah lokacija še posebej pomembna in da je nove atraktivne lokacije težko pridobiti. Posledično je tudi težko vzpostaviti konkurenco. Nekateri velikani so nad tem pri nas že obupali (Shell ima npr. samo še avtomatske črpalke za tovornjakarje, pa so tukaj že 25 let, Agip (Eni) je odšel – kupil jih MOL, ki pa je v lasti OMV). Dejansko sta v Sloveniji torej samo dva prodajalca. Tistih nekaj malih kupuje pri njima in preprodaja – posledično nikoli ne bodo resna konkurenca. Takšno stanje ne zagotavlja poštene tržne tekme.

    Prav tako bo Petrol posledično postal mnogo bolj zanimiva tarča za (sovražne?) prevzeme. In mi smo ravno prav neumni, da ga bomo prodali (primerjaj npr. Lek). Na tej točki pa to postaja že vprašanje strateškega razvoja države.

  5. No prva resna afera, klasičnega neoliberalizma SDSa.
    Spet vidimo, da SDS ministri nimajo nobenega drugega cilja kot obogatiti. Državljani bomo pa zdaj plačali več za že tako drago Slovensko gorivo.
    Če bi vsaj se nafta podražila za dober razlog, kot npr. ekološki davek, ampak ne, tukaj je bila reforma narejena samo zato da se Vizjak obogati in zaradi SDSovega liberalizma.

    Še dobro, da imamo NSi ministre

  6. Drugače misleči vas moram pohvaliti, ker ste največkrat ‘pravilno misleči’ in to za večino ideologov desne blaginje na socialističnih osnovah. JJ bi dejal na 50 let komunistične gospodarske podlage in sistemske teorije blaginje gradimo novi desni red blaginje in prosperitete.

  7. Res je lepa Aleksa. Zamljali ste le vzrok in posledico.
    Vzrok je ustvarjanje dobička za polnjenje pokojninske blagajne.
    Vizjak je zgolj koletararna priponka.
    Res pa je to ponovni dokaz, da smo pod kožo vsi enaki pa naj še tako upamo, da smo desni
    ‘malo boljši”

  8. Janša vedno bolj kaže pravi obraz.
    Kar je partija naučila in vtisnila v možgane tega nihče več ne izbriše. Nihče od Titovih partijcev ni delal, vedno so molzli delavce in kmete. In tudi danes je tako, le da so dajatve še višje.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime