Slovenskim "liberalcem" ni uspelo ubiti konkurence pri vrtcih. Najbolj sporni člen umaknjen iz sprejetega Zakona o vodah

Pred poslanci državnega zbora sta bili na današnji izredni seji tudi vladni predlog novele zakona o vodah ter zakonski predlog opozicije, po katerem bi občine lahko zavrnile sofinanciranje zasebnih vrtcev.

Predlog opozicijske novele o vrtcih naposled ni bil sprejet. Za je glasovalo 40, proti pa 45 poslancev. Koalicijska novela Zakona o vodah pa je dobila 44 glasov, proti je bilo 38 poslancev. 

V opoziciji so ob predstavitvi zakona o vrtcih, ki se je skozi pristojni parlamentarni odbor prebil nekoliko ponesreči (zaradi napake poslanke NSi pri glasovanju), poudarili, da imamo v Sloveniji izjemno kvalitetno razvito mrežo javnih vrtcev. Ti so po njihovem mnenju med najboljšimi tudi v svetovnem merilu. Vendar pa je bil pred leti sprejet zakonski predlog, ki je občinam nalagal, da do 85 % financirajo tudi vrtec tistim otrokom, ki obiskujejo zasebne vrtce, in sicer tudi, če ti nimajo koncesije. To pa je ponekod pripeljalo do tega, da je mest v nekaterih državnih vrtcih tudi preveč.

Občine bi v takšnih primerih pridobile možnost, da otrokom v zasebnih vrtcih ne pomagajo s subvencijo, kar v opoziciji utemeljujejo z racionalnejšo porabo javnega denarja.

S tem pa se niso strinjali v koaliciji, kjer so poudarili, da občina z zgolj 85 % sofinanciranjem dejansko ustvarja prihranek, saj dejansko ne plača varstva za štiri otroke v posamezni vzgojni skupini. Ob tem občina razumljivo prihrani tudi pri stavbi, ki ji je ni potrebno zgraditi, niti vzdrževati.

Obenem je poslanka Mojca Škrinjar izpostavila tudi, da je v Sloveniji zgolj 4 % vrtcev v zasebni lasti, medtem ko je ta delež v EU kar četrtinski.

Obenem je bilo v razpravi izpostavljeno tudi dejstvo, da mest v nekaterih občinah, kot je na primer Ljubljana, še zdaleč ni dovolj. Ukinjanje teh sredstev pa bi lahko povzročilo tudi, da bi v vrtcih stanje postalo enako, kot je bilo pred desetletjem in več, ko je vrtčevskih mest primanjkovalo po vsej državi. S tem pa bi država tudi najverjetneje morala ukiniti brezplačen vrtec za drugega in vse preostale otroke.

Vendar zakon na koncu, kot že rečeno, ni bil sprejet.

Obravnavo zakona o vodah spremljali tudi protestniki

Bistveno bolj burna razprava kot pri zakonu o vrtcih je bila obravnava sprememb zakona o vodah. Tudi pri tej noveli podpora koalicije ni vprašljiva, saj je v nadaljevanju seje zavrnila vse opozicijske amandmaje, je bila pa razprava mestoma precej polemična. Nekaj časa so jo namreč na ploščadi pred državnim zborom spremljali tudi protestniki.

Ministrstvo je sicer že pred samo sejo iz zakona izločilo najspornejši člen, ki je ob strogih pogojih dovoljeval tudi uporabo nevarnih snovi na vodovarstvenih področjih.

Minister je v predstavitvi zakona med drugim poudaril, da novela odpravlja nekatere preveč zbirokratizirane postopke. Ob tem omogoča tudi, da se gospodarska javna služba, med katero sodi vzdrževanje in upravljanje vodotokov, po novem financira iz sklada za vode.

Zakon prinaša tudi dodatne rešitve urejanja poplavne varnosti.

Med vrste aktivnosti, ki se jih lahko financira iz Sklada za vode, se dodaja tudi financiranje gospodarske javne službe urejanja voda.

To bo prineslo pomembna dodatna sredstva za področje urejanja vodotokov. pic.twitter.com/Q4f3hXHZzI

— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) March 30, 2021

Ob tem pa je odločno zavrnil, da bi novela zakona omogočala lažje posege na priobalnih zemljiščih. Po njegovem mnenju iz zakona namreč izhaja, da je ravno obratno. Kot pojasnjuje Vizjak, so sedaj občine imele možnost, da priobalni pas skrčijo iz širine 15 metrov na 0 metrov, kar je omogočalo, da so se v priobalnem pasu gradili tudi objekti zasebne rabe.

Zakon o vodah - v nasprotju z nekaterimi interpretacijami - ne posega na priobalna zemljišča.

Minister @rs_mop: »Rešitev je ravno obratna.«

S spremembo zakonodaje se pogoji zaostrujejo, možnost posegov na priobalna zemljišča se oži. pic.twitter.com/PkRbL9ROnW

— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) March 30, 2021

To pa sedaj ne bo več mogoče, saj tega pasu ne bo več mogoče ukiniti. Zakonska sprememba bo po obrazložitvi ministra vplivala na kar trideset objektov, za katere po sprejetju zakona ne bo več mogoče končati začetih postopkov.

Bo pa v priobalnem pasu dovoljena gradnja nekaterih objektov v javni rabi, skladno z gradbenim zakonom.

Zakon o vodah - v nasprotju z nekaterimi interpretacijami - ne posega na priobalna zemljišča.

Minister @rs_mop: »Rešitev je ravno obratna.«

S spremembo zakonodaje se pogoji zaostrujejo, možnost posegov na priobalna zemljišča se oži. pic.twitter.com/PkRbL9ROnW

— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) March 30, 2021

Pretirana turistična pozidava

Prav možnost, da se v priobalnem pasu teoretično gradijo nekateri turistični objekti, ki so v javni rabi, je močno odmevala v opoziciji. Tu so ministru očitali, da ne gre le za kolesarske poti, čolnarne in podobno javno infrastrukturo, pač pa iz novele izhaja, da se lahko na teh območjih gradijo tudi trgovski objekti, garažne hiše, hoteli ter stavbe za turistične dejavnosti.