Medtem ko je politična levica včeraj v slovenskem parlamentu izglasovala dodatne pravice za narodne skupnosti bivše SFRJ pri nas, se njihovi sonarodnjaki iz matičnih držav danes posmehujejo "sramoti elitnih slovenskih komandosov", ki so na NATO vaji doživeli "težki debakel".
V spletnih komentarjih se vrstijo zbadljivke, kot so "ni čudno, saj se pripravljajo za akcije v Piranskem zalivu, kjer v vodi lažje plavaš brez podplatov," in "jasno, da ne znajo manevrirati v prostoru, če pa morajo paziti, da pri rokovanju s puško koga preko meje ne udarijo po glavi."
Slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič naj bi sicer predlagala menjavo načelnika generalštaba Andreja Ostermana, opozicijski SDS in NSi pa zahtevata sklic izredne seje državnega zbora.
Mi pa se osredotočamo predvsem na to, kateri slovenski politiki so najbolj krčili obrambni proračun in s tem vojsko pripeljali na rob razpada.
Včeraj je odjeknila vest, da bataljonska bojna skupina 72. brigade Slovenske vojske (SV) ni prestala preverjanja bojnih sposobnosti po NATO standardih na Počku in je označena kot "nepripravljena za boj". Slovenski vojaki ne znajo ustrezno manevrirati v prostoru, prav tako so neprimerno opremljeni. Zaradi poletne obutve (zimske ni bilo dovolj na voljo) je šest posameznikov potrebovalo zdravniško pomoč zaradi ozeblin na nogah.
Da bo mera polna, je ministrica za obrambo Andreja Katič o negativni oceni izvedela iz medijev.
Novica je danes preplavila hrvaške, srbske in druge balkanske medije, najdemo jo tudi v Al Jazeera Balkans. Novinarji teh držav predvsem pišejo o "sramoti elitnih slovenskih komandosov", ali "specialnih sil", čeprav sodelujoča bataljonska bojna skupina to ni. V tekstu se predvsem opirajo na poročanje POP TV in navajajo izjavo iz tega medija, da je "tisto, kar so zavezniki videli na vadbišču Poček, spominjalo na prvoaprilsko šalo."
Na nekatera zavajanja na Twitterju opozarja obramboslovec dr. Uroš Svete:
Tole pa ne bi retweetal, če bi članek imel avtorja novinarja. Vir je namreč HINA. Naslov pa strašen. Bataljonska bojna skupina so po novem elitni vojni komandosi....Tipičen primer informacijskega vojskovanja. Pred vrati so volitve, ampak nehajmo se hecat https://t.co/vdtbxHmt91
Porogljivo in posmehljivo pa so se na račun Slovenske vojske v komentarjih pod novicami razpisali predvsem Hrvati, pa tudi Srbi. Eden izmed naših sosedov se denimo sprašuje, zakaj se čudimo, saj smo Slovenci od nekdaj bili konjski hlapci. Bralec srbskega portala Telegraf.rs pa v cirilici zapiše, da iskreno ne ve, kdaj v zgodovini je slovenska vojska kaj veljala ter dodaja, da smo v času 2. svetovne vojne Hitlerja v Mariboru namesto s puškami pričakali z rožami in solzami v očeh. "Mogoče se velja spomniti le časov Matije Gubca," je zaključil.
Proračun za obrambo padal kot kamen
"Zmanjševanje sredstev za obrambo je velik udar na obrambni proračun ... varnost in učinkovitost vojske pa je na skrajni meji." Tako je ministrica za obrambo, doktorica obramboslovja dr. Ljubica Jelušič svarila že leta 2009, ko je v rebalansu šlo za znižanje izdatkov za obrambo iz predvidenih 630 milijonov na 580 milijonov evrov.
A z današnje perspektive se celo ta številka zdi znanstvena fantastika, saj je bilo v obrambnem proračunu za leto 2016 na voljo vsega 388 milijonov evrov, pa je šlo za povišanje od leta poprej.
Od tega gre približno 80 odstotkov proračuna za plače, za opremo pa zgolj 6 odstotkov, drugo najmanj med članicami NATO. Ob poznavanju problemov nizkih plač vojakov, ki ne pritegnejo novega kadra, in ponošenih srajc, rokavic in škornjev, katerim odpadajo podplati, dobimo pravo predstavo, kako nizko je Slovensko vojsko s krčenjem sredstev v minulih letih pripeljala politika.
Tako po odstotku BDP, ki ga namenjamo za obrambo, kot še posebej po odstotku, ki ga znotraj proračuna namenjamo za opremo, je Slovenija med najslabšimi zaveznicami znotraj NATO
Pri jemanju vojski so zadnje desetletje prednjačile predvsem leve vlade. Kot kaže spodnji graf, smo leta 2004, ob vstopu v zvezo NATO, za obrambo namenjali 1,4 % BDP, oziroma 0,6 % manj od zaveze, ki velja v Severnoatlantskem zavezništvu.
Prva Janševa vlada je ta delež postopoma dvigovala do 1,6 % BDP, nakar je nastopila Pahorjeva vlada in z njo svetovna gospodarska kriza.
Od tu je obrambni proračun padal kot kamen. V prvih dveh letih vlade Socialnih demokratov kar za 30 odstotkov in nato naprej, ne glede na vlado. V času prevzema oblasti s strani Mira Cerarja je padel pod 1 odstotek BDP. Krčenje se je nadaljevalo tudi v prvem delu mandata njegove vlade, vse do dna pri 0,9 % BDP, oziroma 347 milijonov evrov v letu 2015. Od takrat se številka nekoliko zvišuje.
Proračun za obrambo glede na na BDP od leta 1995 do 2016:
Zdaj se zgražamo, še nedavno pa je bilo najlažje vzeti vojski
Razmerje med maslom in topovi je večna dilema vladajoče politike, pa tudi skušnjava, kadar je slabo gospodarsko stanje treba čim bolj ublažiti pred očmi in občutkom volivcev glede potrebe po zategovanju pasu.
Tako teorija kot praksa kažeta, da vojski z lažjim srcem jemlje politična levica in Slovenska vojska je morda najbolj nazorna žrtev serije levih vlad, ki smo ji priča v Sloveniji.
Raziskave kažejo, da Slovenska vojska med našimi ljudmi še vedno uživa visoko zaupanje. Zato takšno sramoto, katere v veliki meri ni zakrivila sama, Slovenci trpimo skupaj z našimi vojaki.
Prav bi bilo na volitvah pred odgovornost poklicati tiste, ki so ji prizadejali največje rane. A stranki, ki ji je odvzela največ, se po anketah javnega mnenja nasmiha nova volilna zmaga.
To je še ena, v Sloveniji neredko videna, shizofrenija.
Če bi se večkat sprehodili na TV postajah na Hrvaškem in v Srbiji, bi videli, da tam zelo resno in odgovorno ravnajo z vojsko. Hrvaška ima tudi močno vojno industrijo, pred kratkim pa je dobavila velike količine kvalitetnih vojaških oblačil in obutve. Vse narejeno pri njih. Stotine milijonov pa so zaslužili s prodajo orožja JLA, med katerim je prav gotovo znaten del tudi tistega, ki je bil odpeljan iz Slovenije, Sumim, da oblačila za Slovensko vojsko delajo BiH-FBiH, kjer so storkovnjaki ugotovili,da je njihzovo blago manj vredno in zato so številni že odpovedali naročila. Ker smo na izjemnem prepihu, bi morali imeti tufi temu primerbno opremljeno in usposobljeno plačano vojsko in rezervni sestav. V Kraljevini je ta imel tedensko po maši 2-urne vaje na telovadnih stadionih, da so bili moški v primerni kondiciji. Kakorkoli, država mora imeti vojsko. Se pa že nekaj časa sprašujem, koliko takih in drugačnih "krtov" je po naši državni birokraciji, da se nam vse sesuva in ,da dnevno nobivamo nove in nove zahteve po takih in drugačnih milijonskih odškodninah. Je to površnost ali namensko sesuvanje Slovenije? Kako je biti bbrez lastne vojske, pa zelo močno čutijo v BiH-Republiki Srbski. Zato Bakir Izetbegović lahko ves čas grozi z vojno. Je sodelovanje v NATU smiselno? Bojim se, da so slovenski vojaki predvsem morebitna topovska hrana in, da prav te misije odžirajo vojski velike denarje. Sicer pa so se ob osamosvojitvi zaklinjali, da noga slovenskega vojaka ne bo več stopila proti jugu in kam drugam. Torej, so osamosvojitelji in drugi požrli besedo.
Slovenska vojska je že od prve ure trn v peti "levici" - še vedno se boji, da je "Janševa", zato ji iz leta v leto odteguje sredstva, klesti plane in krade iz že tako neznatnega proračuna. Iz nič pa ne more biti nič drugega kot nič.
Padla je celo beseda, da vojske ne potrebujemo, kar je neverjetna lahkomiselnost. Jasno, za levico so po njeni doktrini pravi sovražniki politični nasprotniki v državi, ne pa tisti, ki nas ogrožajo od zunaj...
"V času prevzema oblasti s strani Mira Cerarja je padel pod 1 odstotek BDP. Krčenje se je nadaljevalo tudi v prvem delu mandata njegove vlade, vse do dna pri 0,9 % BDP, oziroma 347 milijonov evrov v letu 2015. Od takrat se številka nekoliko zvišuje."
Glede na to, da je priljubljeni vladni reaktivec Falcon del sicer obubožanega "voznega parka" SV (saj je menda nadvse primeren za prevoze ranjencev!?), ni izključeno, da so tudi vsi stroški, povezani s tem luksuznim vladnim letalom, vključno s prevozi ministrov in premiera na službena potovanja, knjigovodsko prišteti kar med obrambne izdatke SV.
Morda so k navideznemu zvišanju proračunskega denarja za obrambo domovine pomembno prispevali tudi vse višji stroški luksuzne vladne uporabe "vojaškega" Falcona. Kar bi bil le še en knjogovodski trik Cerarjeve vlade, ki pa tudi z njim ne more prikriti skrajne neodgovornosti in brezbrižnosti do perečih vprašanj obrambne pripravljenosti SV, nacionalne varnosti in nenehnega vzpostavljanja stabilnosti ter trdnosti veljavnega ustavnega reda ter parlamentarne večstrankarske demokracije v RS.
Od tega gre približno 80 odstotkov proračuna za plače, za opremo pa zgolj 6 odstotkov, drugo najmanj med članicami NATO. Ob poznavanju problemov nizkih plač vojakov, ki ne pritegnejo novega kadra, in ponošenih srajc, rokavic in škornjev, katerim odpadajo podplati, dobimo pravo predstavo, kako nizko je Slovensko vojsko s krčenjem sredstev v minulih letih pripeljala politika.
5 komentarjev
biljan
Če bi se večkat sprehodili na TV postajah na Hrvaškem in v Srbiji, bi videli, da tam zelo resno in odgovorno ravnajo z vojsko. Hrvaška ima tudi močno vojno industrijo, pred kratkim pa je dobavila velike količine kvalitetnih vojaških oblačil in obutve. Vse narejeno pri njih. Stotine milijonov pa so zaslužili s prodajo orožja JLA, med katerim je prav gotovo znaten del tudi tistega, ki je bil odpeljan iz Slovenije, Sumim, da oblačila za Slovensko vojsko delajo BiH-FBiH, kjer so storkovnjaki ugotovili,da je njihzovo blago manj vredno in zato so številni že odpovedali naročila. Ker smo na izjemnem prepihu, bi morali imeti tufi temu primerbno opremljeno in usposobljeno plačano vojsko in rezervni sestav. V Kraljevini je ta imel tedensko po maši 2-urne vaje na telovadnih stadionih, da so bili moški v primerni kondiciji. Kakorkoli, država mora imeti vojsko. Se pa že nekaj časa sprašujem, koliko takih in drugačnih "krtov" je po naši državni birokraciji, da se nam vse sesuva in ,da dnevno nobivamo nove in nove zahteve po takih in drugačnih milijonskih odškodninah. Je to površnost ali namensko sesuvanje Slovenije? Kako je biti bbrez lastne vojske, pa zelo močno čutijo v BiH-Republiki Srbski. Zato Bakir Izetbegović lahko ves čas grozi z vojno. Je sodelovanje v NATU smiselno? Bojim se, da so slovenski vojaki predvsem morebitna topovska hrana in, da prav te misije odžirajo vojski velike denarje. Sicer pa so se ob osamosvojitvi zaklinjali, da noga slovenskega vojaka ne bo več stopila proti jugu in kam drugam. Torej, so osamosvojitelji in drugi požrli besedo.
Tone
P.s. med vojno so see komunisti skrivali, partizani pa so see borili za osvoboditev izpod okupatorja predvidevam da si komunisti...
Tone
Lele v primeru vojne in bi tako izjavil bi the imel za dezerterja....
kdorkoli
Slovenska vojska je že od prve ure trn v peti "levici" - še vedno se boji, da je "Janševa", zato ji iz leta v leto odteguje sredstva, klesti plane in krade iz že tako neznatnega proračuna. Iz nič pa ne more biti nič drugega kot nič.
Padla je celo beseda, da vojske ne potrebujemo, kar je neverjetna lahkomiselnost. Jasno, za levico so po njeni doktrini pravi sovražniki politični nasprotniki v državi, ne pa tisti, ki nas ogrožajo od zunaj...
Alojzij Pezdir
"V času prevzema oblasti s strani Mira Cerarja je padel pod 1 odstotek BDP. Krčenje se je nadaljevalo tudi v prvem delu mandata njegove vlade, vse do dna pri 0,9 % BDP, oziroma 347 milijonov evrov v letu 2015. Od takrat se številka nekoliko zvišuje."
Glede na to, da je priljubljeni vladni reaktivec Falcon del sicer obubožanega "voznega parka" SV (saj je menda nadvse primeren za prevoze ranjencev!?), ni izključeno, da so tudi vsi stroški, povezani s tem luksuznim vladnim letalom, vključno s prevozi ministrov in premiera na službena potovanja, knjigovodsko prišteti kar med obrambne izdatke SV.
Morda so k navideznemu zvišanju proračunskega denarja za obrambo domovine pomembno prispevali tudi vse višji stroški luksuzne vladne uporabe "vojaškega" Falcona. Kar bi bil le še en knjogovodski trik Cerarjeve vlade, ki pa tudi z njim ne more prikriti skrajne neodgovornosti in brezbrižnosti do perečih vprašanj obrambne pripravljenosti SV, nacionalne varnosti in nenehnega vzpostavljanja stabilnosti ter trdnosti veljavnega ustavnega reda ter parlamentarne večstrankarske demokracije v RS.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.