Slovenski vojaki odhajajo v Erbil: kje je to in kakšna je njegova kratka zgodovina nasilja

POSLUŠAJ ČLANEK


Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o okrepljenem sodelovanju Slovenije v globalni koaliciji proti teroristični skupini Islamska država. Slovenija bo sodelovala z donacijami vojaške opreme in oborožitve ter s prisotnostjo do 15 pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju iraških kurdskih sil pešmerg.

Prvih 6 jih bo tja odpotovalo v drugi polovici letošnjega leta.

Kje je Erbil in kakšni centri tam obstajajo?






Kot je pojasnila obrambna ministrica Andreja Katič, vojaki odhajajo v prestolnico iraškega Kurdistana Erbil. V prvi fazi jih bo predvidoma napotenih šest, odšli pa bi lahko že v drugi polovici letošnjega leta, vse pa bo znano že marca.

Zunanji minister Erjavec je pojasnil, da ne gre za sodelovanje v vojaških operacijah globalne koalicije proti Islamski državi. Slovenski vojaki bodo le usposabljali kurdske enote, kar po Erjavčevo ne bi smelo bistveno spremeniti varnostnega tveganja za našo državo.

Kaj je Erbil?


Erbil, v kurdščini Hewler, je glavno mesto iraškega Kurdistana, ki je avtonomna regija znotraj Iraka. Regija obsega 15.074 km2, v njej pa živi dobra 2 milijona ljudi.

V njem je bil leta 1970 ustanovljen parlament avtonomne regije Kurdistana, ki je bil zavzet leta 1991 s strani vojske Sadama Huseina po koncu Zalivske vojne. Parlament je bil spet odprt leta 1997, po podpisanem premirju, a ni imel nobene prave moči.

Ob ameriški invaziji v Irak leta 2003, so ameriške specialne enote izven mesta Erbil postavile svoj glavni štab. Mesto je bilo 10. aprila istega leta prizorišče velikih praznovanj ob padcu Huseinovega režima.

V času ameriške okupacije Iraka so občasni napadi dosegli tudi Erbil. Eden večjih bombnih napadov se je zgodil 1. februarja 2004, ko je bilo ubitih 109 ljudi, samomorilski napadalec pa je v bombnem napadu 4. maja 2005 ubil 60 ljudi, 150 pa je bilo ranjenih.

vir: google maps
vir: google maps

Centri za usposabljanje v Erbilu


Centrov za usposabljanje je v Erbilu veliko. Zadnja ga je odprla nemška vojska 14. januarja 2016 za pomoč in trening kurdskih pešmerg. V Erbilu od oktobra 2012 sodeluje tudi Velika Britanija.

Eden najbolj znanih centrov Kurdistan Training Coordination Center (KTTC), skupno voden s strani nizozemske, italijanske, britanske in nemške vlade.  Trenutno ga vodijo italijanski vojaki. V Erbilu od januarja 2015 deluje tudi ameriški center za usposabljanje pešmerg.

Stopnja ogroženosti v centru za usposabljanje v Erbilu ni visoka, ampak ogroženost slovenskih vojakov bi bila lahko zaradi izhodov iz centra srednja do resna. Glede na visoko vojaško prisotnost in na utrjenost centrov za usposabljanje pa je pričakovati, da se vsaj na delovnem mestu vojakom ne bo nič zgodilo.

Zanimivo dilemo je v svojem tvitu izpostavil Uroš Svete, ki se sprašuje na čigavem ozemlju bodo slovenski vojaki. Pred kratkim je namreč iraški premier Massoud Barsani oznanil, da bo severni del Iraka imel pravico na referendumu odločati o tem v kateri državi bi radi živeli. Kurdi bodo tako prvič imeli pravico glasovati za svobodni Kurdistan.

 
Kratka zgodovina nasilja v Erbilu

Maja 2005 je bil izveden samomorilski bombni napad na urad kurdskih političnih strank v Erbilu. Samomorilski napadalec se je razstrelil v vrsti čakajočih pred centrom za rekrutiranje policistov.

Februarja 2004 sta se v Erbilu razstrelila dva samomorilska napadalca. Tarča so bili ponovno prostori dveh kurdskih političnih strank, kjer so se ljudje zbrali ob praznovanju muslimanskega praznika Eid Al-Adha. Umrlo je 117 ljudi, 133 je bilo ranjenih, med njimi bivši vladni minister, namestnik guvernerja in mestni šef policije.

Septembra 2013 je direktorat za varnost v Erbilu napadlo 6 napadalcev. V eksploziji in streljanju po nabadu je bilo ubitih 7 pripadnikov varnostnih sil, 62 pa ranjenih, od tega 42 policijskih in varnostnih sil. Še en poskus napada je bil preprečen.  


 






KOMENTAR: Uredništvo
Prav je, da prispevamo v boju z ISIS
  "Na takšen način Slovenija ni samo potrošnik varnosti, ampak tudi dejavnik, ki k varnosti prispeva,"  je odločitev vlade pojasnil Karel Erjavec in tokrat se lahko le strinjamo z njim. Že dolga leta trepetamo, kdaj se bo kakšen naš vojak iz misije vrnil v krsti, ob tem pa pozabljamo, da je tovrstno tveganje sestavni del vojaškega poklica, ki se ga ob vstopu med vojaške profesionalce zaveda vsak kandidat. Srečni smo lahko, da medtem ko na misijah, nevarnejših od naših, umirajo vojaki drugih koalicijskih držav, naša statistika v tej kategoriji ostaja prazna. Upajmo, da bo še dolgo tako, glede na naravo vojaškega poklica pa bi bi bilo pričakovati, da bo stala prazna za vedno, nekoliko preoptimistično.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike