Slovenski Tour, Roglič in milijon za popoln uspeh
POSLUŠAJ ČLANEK
Po petih dneh se je v Novem mestu končala 25. kolesarska dirka po Sloveniji. Na petih etapah so slovenske ceste v sodelovanju z nekaterimi najboljšimi kolesarji in lepo slovensko naravo prinesle imenitno promocijo naši državi.
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Kdor čaka, dočaka
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Mi veseli, kaj pa drugi?
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
V vsem najboljši
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
1 komentar
oakhrast
Po, po najlepšem mestu de bi blo treba speljat traso de. Pol bi pa blo dober de.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.