Slovenski tanki spet opaženi v Ukrajini, tja bomo pošiljali še strelivo. Visoka obiska v Kijevu in Sloveniji

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je danes nepričakovano obiskal Kijev, prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022.

Na precej bolj mirnem koncu Evrope pa se je zgodil še en visok obisk. V dvorcu Zemono na Vipavskem so predsednik vlade Golob ter ministra Šarec in Han gostili evropskega komisarja za notranji trg, Thierryja Bretona.

Na tem sestanku je bilo govora tudi o okrepitvi evropske obrambne industrije. Še za časa sestanka pa smo iz ministrstva za obrambo slišali, da se je Slovenija pridružila projektu EDA, ki omogoča naročanje streliva za Ukrajino.

Tam so že naši tanki M55, ki so, skupaj za ameriškimi Bradleyi, svojo pozornost dobili na družabnih omrežjih.

Zelenski: Želimo vedeti, kdaj bo Ukrajina lahko postala članica Nata

Danes je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg nepričakovano obiskal Kijev. Tam se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Stoltenberg je tako povedal, da Ukrajini je mesto v Natu, ter da »bo čez čas naša podpora to uspela omogočiti«.

https://twitter.com/jensstoltenberg/status/1649016309038956544

Pred kratkim je Ukrajina napovedala, da namerava prodati večja vladna podjetja po nizkih cenah, s čimer bi nekoliko izboljšali ekonomsko situacijo. Ukrajinski proračun je namreč močno odvisen od tuje pomoči. Nekateri ključni ukrajinski zavezniki, med drugim tudi ZDA, razmišljajo o bodisi popolni prepovedi izvoza v Rusijo, oziroma vsaj približek temu, kar bi lahko pomenilo znatno zaostritev gospodarskega pritiska na Rusijo. O tem naj bi bilo govora tudi na srečanju skupine G7 na Japonskem v maju. Lahko bi prišlo do skupne odločitve, s čimer bi to politiko zaostrovanja odnosov vpeljali na ravni celotne EU, a je po neuradnih informacijah zadeva še v zraku in se lahko s časom še spremeni.

Izvoz iz držav EU v Rusijo je sicer lani upadel za polovico glede na leto poprej, edina izjema, ki je izvoz povečala, pa je Slovenija.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1649006587871211527

Stoltenberg je tako v okviru obiska tudi dejal, da nameravajo ukrajinskim obrambnim silam pomagati pri prehodu iz opreme še za časa Sovjetske zveze v modernejšo, oziroma tisto, ki zadostuje Natovim standardom. To je Stoltenberg poimenoval »prikaz Natove dolgoročne zavezanosti Ukrajini«.

Na sestanku pa je Zelenski dejal, da Ukrajina ne išče »kompromisa«. Tako je recimo povedal, da je potrebno nadgraditi »sedanji format odnosov«, ter da Ukrajina »želi vedeti, kdaj bo Ukrajina lahko postala članica Nata«. Kot kaže pa ukrajinska pridružitev zvezi Nato še ni tako blizu, prizadevanjem predvsem vzhodnih Nato članic navkljub. Vodstvo zavezništva se bo letos poleti sestalo v Vilni (kamor je vabljen tudi Zelenski), a po vsej verjetnosti o tej tematiki ne bo znanega kaj dosti več.

Po mnenju poznavalcev je bolj verjetno, da bo Nato začrtal dolgoročno podporo zavezništva Ukrajini, vključno s paketi pomoči, ki ne bodo nujno vezani samo na orožje. Špekulira se tudi o tem, da bi se lahko nadgradil status Natovih političnih vezi z Ukrajino, na primer z večjo izmenjavo obveščevalnih podatkov in drugimi posvetovanji na redni bazi.

Stoltenbergov obisk sicer poteka v ključnih trenutkih ruske invazije. Po tem, ko so uspeli prestati rusko spomladansko in zimsko ofenzivo, ki je dosegla le majhen napredek na vzhodu, Ukrajina zdaj upa, da bo v okviru protiofenzive ponovno zavzela ozemlja na svojem jugu in vzhodu.

Slovenija se pridružuje projektu EDA

Prav tako danes pa je prišlo še do enega pomembnega srečanja, in sicer v dvorcu Zemono. Slovenijo je namreč obiskal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Sestal se je s predsednikom vlade Golobom ter ministroma za obrambo in gospodarstvo Marjanom Šarcem in Matjažem Hanom. Govora je bilo o krepitvi evropske obrambne industrije, sicer pa tudi o konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter o najnovejšem svežnju predlogov Evropske komisije za spodbujanje zelenega prehoda.

Tako Breton kot premier Golob sta poudarila, da je jedrska energija sestavni del zelenega prehoda, saj gre za energijo brez izpustov ogljikovega dioksida.

???????????? je s svojo bogato industrijsko zgodovino pomembna za ozelenitev evropske industrije in????obrambnih zmogljivosti ????????.

Z izkušnjami in inovativnimi podjetji, kot sta vipavski Timtec in ajdovski C-Astral????, lahko pomembno prispeva doseganju ciljev #EUIndustry. @ThierryBreton pic.twitter.com/W666t5vjZT

— Evropska komisija (@EKvSloveniji) April 20, 2023

Ministrstvo za obrambo je tako že sporočilo, da bo Slovenija pristopila k skupnem naročanju streliva za Ukrajino. Kot so poudarili na obrambnem ministrstvu, za Slovenijo ne bodo nastale finančne obveznosti, saj naj bi dogovor vzpostavljal le okvir za nadaljnje sodelovanje.

Slovenija se bo tako pridružila naročanju streliva v okviru projekta EDA, h kateremu je do sedaj pristopilo 24 držav Unije, pa tudi Norveška. Dogovor je bil sicer sprejet že na zasedanju obrambnih in zunanjih ministrov Unije v okviru načrta za nadaljnje dobave topniškega streliva Ukrajini. Po tem načrtu naj bi tako Ukrajini dobavili milijon topniških izdelkov v 12 mesecih. Članice EU bodo te izdelke zagotovile iz skupnih naročil, pa tudi iz že obstoječih zalog. Za sofinanciranje sta predvideni dve milijardi evrov iz evropskega mirovnega instrumenta.

https://twitter.com/ThierryBreton/status/1649057383161929729

Poleg hitrega postopka za dobavo streliva pa projekt vključuje tudi sedemletni okvir za različne tipe in kalibre streliva – od 5,56 do 155 milimetrov. Dogovor bo podpisal obrambni minister Marjan Šarec, nato pa ga bo vlada potrdila še s sklepom. V okviru srečanja je komisar Breton obiskal še slovensko podjetje, Timtec iz Ajdovščine, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo obrambnih sistemov.

V celotnem lanskem letu je Slovenija Ukrajini namenila 30 milijonov evrov pomoči, pri čemer gre predvsem za humanitarno pomoč. Je pa Slovenija (sicer po podatkih za časa prve obletnice ruske invazije, 24. februarja) Ukrajini podarila 35 bojnih vozil M80A in 28 tankov M-55S, kar skupaj zadostuje za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Na Twitterju so se že pojavili posnetki, kako nekje v Ukrajini slovenski tanki skupaj z ameriškimi bojnimi vozili pehote Bradley trenirajo na poligonu.

https://twitter.com/bayraktar_1love/status/1648633467276603392?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1648633467276603392%7Ctwgr%5E2e9fa2e256509b7dd5e16c80496513d8820daed8%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Ftopnews.si%2F2023%2F04%2F20%2Fslovenski-tanki-m-55s-skupaj-z-ameriskimi-bojnimi-vozili-pehote-bradley-spet-zvezde-v-ukrajini-strategija-zda-v-ukrajini-temelji-na-ideji-da-se-bo-vojna-tam-koncala-ali-dramaticno-umirila-letos%2F

Jutri bo sicer v letalski bazi Ramstein v Nemčiji govora o novih vojaških nabavah za Ukrajino. Danska in Nizozemska bosta skupaj Ukrajini namenili 14 tankov Leopard, Washington pa bo ponudil novih 825 milijonov dolarjev vredne vojaške pomoči, vključno s strelivom za topniške raketne sisteme visoke mobilnosti (HIMARS), raketami in protitankovskimi minami.

Sicer pa po poročanju Bloomberga ameriška strategija temelji na tem, da se bo vojna v Ukrajini letos bodisi končala bodisi umirila. Dlje, kot bo trajala vojna, težje bo Washington obvladoval situacijo in večji bo svetovni pritisk na Ameriko. Ravno zato se veliko pričakuje od ukrajinske protiofenzive.