Slovenski tajni arhivi
POSLUŠAJ ČLANEK
Precej pompozno so slovenski mediji objavili novico, da je papež Frančišek dovolil odprtje tajnega vatikanskega arhiva za obdobje med drugo svetovno vojno. V resnici namreč ne gre za nič kaj posebnega, saj so vatikanski arhivi precej bolj odprti javnosti kot slovenski arhivi. Res je, da se zelo lepo sliši izraz »vatikanski tajni arhivi«, a pravi, dobesedno tajni arhivi so v resnici matični uradi vseh slovenskih mest.
Vatikan namreč redno odpira arhive posameznega pontifikata, ko preteče 70 let od smrti vsakega papeža, zato dovoljenje papeža Frančiška ni bilo nič kaj posebej novega. Sicer si predstavljam, da določenih dokumentov mogoče zgodovinarji nikoli ne bodo videli, saj to počno vse države. A vendar se česa podobnega kot se je zgodilo v Sloveniji, da je bila v nekaj mesecih uničena velika večina arhivskega gradiva iz časa komunizma, ne bi privoščili nikjer. Kaj šele, da bi kaka demokratična država zoper uničevalce nacionalne dediščine ne sprožila kazenskega postopka.
Slovenske novinarje, ki se zmrdujejo nad 70 leti čakanja na odprtje arhivov v Vatikanu, bi moralo biti sram, da množičnega uničevanja arhivskega gradiva v Sloveniji sploh niso opazili in še danes ne terjajo od države, da bi vsaj začela iskati uničevalce dediščine.
V Sloveniji smo še bolj papeški od papeža. V slovenskih škofijskih arhivih, denimo, matične knjige še bolj skrivajo kot svoje gradivo skriva Vatikan. Imajo namreč pravilo, da noben podatek iz matične knjige, ki je mlajši od 100 let, javnosti ni dostopen. V Vatikanu in drugih zahodnih državah je ta meja 70 let. Za poročne in mrliške knjige je na zahodu meja še nižja. A ne v Sloveniji. V Sloveniji je tudi mrliška knjiga dostopna šele, ko doseže stotko. Slovenska pravila mi zato niso všeč, saj zgodovinarjem precej otežijo raziskovanje.
A to še ni vse. To sploh še ni vse. Poglejmo, kako z matičnimi knjigami ravna slovenska država. Precej matičnih knjig, ki so jih župnijam med drugo svetovno vojno ukradli nacistični okupatorji, nato pa obdržali še domači komunisti, tudi po toliko desetletjih še vedno niso vrnili lastnikom. Tudi demokratična Slovenija namreč mnogih knjig noče vrniti cerkvenim arhivom, ampak jih hrani v matičnih uradih upravnih enot. Na 60 različnih krajih so tako matičarji, ki si vsak malce po svoje razlagajo zakonodajo.
Tako so namesto, da bi za matične knjige veljal zakon o arhivih, za ukradeno gradivo uveljavili drugo zakonodajo, ki je veliko bolj stroga. Posebej ko gre za razvpito »varstvo osebnih podatkov«. Zgodovinar matične knjige niti pogledati ne sme, to namesto njega opravi matičar. Da veliko matičarjev ne zna latinsko ali nemško, kaj šele brati nemško pisano gotico, pri tem sploh ni pomembno.
A še večja težava je, da za vsak vpogled v matično knjigo, pa čeprav gre za poroko iz leta 1785, matičarji zahtevajo pravni interes. Iskanje prednikov, zgodovinska raziskava ali genetska raziskva ne spadajo pod kategorijo pravnega interesa. Zgodilo se mi je, da moja stranka ni mogla izvedeti kraja rojstva svojega dedka iz leta 1882. Ded se je namreč poročil leta 1915 in stranka je matični urad zaprosila za to informacijo. A podatek o rojstvu svojega deda je tajen tudi za njegove potomce, če nimajo pravnega interesa. Kako je to mogoče, mi ni jasno. A v Sloveniji je očitno vse mogoče.
Slovenski novinarji največjih medijev, ki pišejo o vatikanskih »tajnih« arhivih, resnično TAJNIH slovenskih arhivov, kajpada, sploh ne opazijo.
Slovenske novinarje, ki se zmrdujejo nad 70 leti čakanja na odprtje arhivov v Vatikanu, bi moralo biti sram, da množičnega uničevanja arhivskega gradiva v Sloveniji sploh niso opazili in še danes ne terjajo od države, da bi vsaj začela iskati uničevalce dediščine.
70 let zaprti arhivi
Vatikan namreč redno odpira arhive posameznega pontifikata, ko preteče 70 let od smrti vsakega papeža, zato dovoljenje papeža Frančiška ni bilo nič kaj posebej novega. Sicer si predstavljam, da določenih dokumentov mogoče zgodovinarji nikoli ne bodo videli, saj to počno vse države. A vendar se česa podobnega kot se je zgodilo v Sloveniji, da je bila v nekaj mesecih uničena velika večina arhivskega gradiva iz časa komunizma, ne bi privoščili nikjer. Kaj šele, da bi kaka demokratična država zoper uničevalce nacionalne dediščine ne sprožila kazenskega postopka.
Slovenske novinarje, ki se zmrdujejo nad 70 leti čakanja na odprtje arhivov v Vatikanu, bi moralo biti sram, da množičnega uničevanja arhivskega gradiva v Sloveniji sploh niso opazili in še danes ne terjajo od države, da bi vsaj začela iskati uničevalce dediščine.
100 let zaprti arhivi
V Sloveniji smo še bolj papeški od papeža. V slovenskih škofijskih arhivih, denimo, matične knjige še bolj skrivajo kot svoje gradivo skriva Vatikan. Imajo namreč pravilo, da noben podatek iz matične knjige, ki je mlajši od 100 let, javnosti ni dostopen. V Vatikanu in drugih zahodnih državah je ta meja 70 let. Za poročne in mrliške knjige je na zahodu meja še nižja. A ne v Sloveniji. V Sloveniji je tudi mrliška knjiga dostopna šele, ko doseže stotko. Slovenska pravila mi zato niso všeč, saj zgodovinarjem precej otežijo raziskovanje.
V slovenskih škofijskih arhivih, denimo, matične knjige še bolj skrivajo kot svoje gradivo skriva Vatikan.
A to še ni vse. To sploh še ni vse. Poglejmo, kako z matičnimi knjigami ravna slovenska država. Precej matičnih knjig, ki so jih župnijam med drugo svetovno vojno ukradli nacistični okupatorji, nato pa obdržali še domači komunisti, tudi po toliko desetletjih še vedno niso vrnili lastnikom. Tudi demokratična Slovenija namreč mnogih knjig noče vrniti cerkvenim arhivom, ampak jih hrani v matičnih uradih upravnih enot. Na 60 različnih krajih so tako matičarji, ki si vsak malce po svoje razlagajo zakonodajo.
Večno zaprti arhivi
Tako so namesto, da bi za matične knjige veljal zakon o arhivih, za ukradeno gradivo uveljavili drugo zakonodajo, ki je veliko bolj stroga. Posebej ko gre za razvpito »varstvo osebnih podatkov«. Zgodovinar matične knjige niti pogledati ne sme, to namesto njega opravi matičar. Da veliko matičarjev ne zna latinsko ali nemško, kaj šele brati nemško pisano gotico, pri tem sploh ni pomembno.
A še večja težava je, da za vsak vpogled v matično knjigo, pa čeprav gre za poroko iz leta 1785, matičarji zahtevajo pravni interes. Iskanje prednikov, zgodovinska raziskava ali genetska raziskva ne spadajo pod kategorijo pravnega interesa. Zgodilo se mi je, da moja stranka ni mogla izvedeti kraja rojstva svojega dedka iz leta 1882. Ded se je namreč poročil leta 1915 in stranka je matični urad zaprosila za to informacijo. A podatek o rojstvu svojega deda je tajen tudi za njegove potomce, če nimajo pravnega interesa. Kako je to mogoče, mi ni jasno. A v Sloveniji je očitno vse mogoče.
Slovenski novinarji največjih medijev, ki pišejo o vatikanskih »tajnih« arhivih, resnično TAJNIH slovenskih arhivov, kajpada, sploh ne opazijo.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
5 komentarjev
pozdrav
Odlično!
MEFISTO
Mislim, ne, trdim, da je prav, da je za vpogled v matične knjige potrebno izkazati upravičen pravni interes.
Kam bi pa prišli, če bi smel vsakdo brez upravičenega interesa brskati po matičnih knjigah za vašimi osebnimi in redovnimi podatki!?
MEFISTO
A ni Novakova z Novo Slovenijo še nedolgo tega vložila veliko truda in naporov, da je zaprla udbovske arhive ter se še hvalila, kaj vse je mogoče doseči s sodelovanjem z levico?
Kraševka
Tino, dober prispevek. Dobro je vedeti.
Razmišljam, zakaj so zaprti ARHIVI DRŽAVNIH BANK, ki smo jih morali davkoplačevalci sanirati, nič pa ne vemo, kdo kreditov ni vrnil. Kdaj bodo ti arhivi odprti?
BARBARA RAKUN
Zelo zanimivo branje,hvala Tino ;-)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.