Slovenski skoki - resne težave ali sladke skrbi?

Zadnji slovenski skok sezone 2016-17 je opravil Jernej Damjan. Po pristanku je zelo očitno pokazal svoje navdušenje, saj je z 226 metri postavil svoj planiški rekord in bi se zagotovo prebil precej višje kot je bilo 24. mesto po prvi seriji.

Pet minut kasneje je tekmovalna žirija zaradi prihoda hladne fronte in močnega severnika odpovedala serijo in obveljali so izidi prvega skoka. Tekme in sezone je bilo konec, Damjanov skok pa je bil v trenutku pozabljen. Kot da se ni nikoli zgodil.

Kot celotna sezona slovenske reprezentance. Pred 10 leti bi se nad takšnimi dosežki navduševali, zdaj se sprašujemo, do kdaj bo Goran Janus zdržal na mestu glavnega trenerja.

Pred 10 leti bi se nad takšnimi dosežki navduševali, zdaj se sprašujemo, do kdaj bo Goran Janus zdržal na mestu glavnega trenerja.

Korak nazaj

Naši skakalci so skupaj osvojili 3713 točk, kar je več kot 2000 manj kot leto poprej in v pokalu narodov zasedli 5. mesto. Peter je skakal slabše, Robi Kranjec je bil odsoten zaradi poškodbe. Vprašanje, na katero odgovora ne bomo dobili je, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo tega padca.

Je pa nov velik korak naprej naredil Domen Prevc. Štiri zmage za 17-letnega mladeniča niso mačji kašelj in če bo Domen naslednje leto samo za nekaj odstotkov bolje pripravljen, se ga lahko bojijo prav vsi tekmeci.

Tudi drugi so večinoma napredovali. V prvo postavo svetovnega pokala se je vrnil Cene Prevc. Prve točke je osvojil Bor Pavlovčič. Osem tekmovalcev je v tej zimi osvojilo točke, Kar dvanajst se jih je uvrstilo na tekme svetovnega pokala. Ne pozabimo, da so si pot do tja morali izboriti.

Zdravi temelji

Svetovni pokal je le najbolj elitno tekmovanje v smučarskih skokih. Na nižji ravni, na tekmah kontinentalnega pokala, so naši mladi tekmovalci stalno v vrhu, kar prinaša pravico do maksimalnega števila sedmih skakalcev v svetovnem pokalu.

Poleg tega dosežki na mladinskem svetovnem prvenstvu, univerzijadi in drugih tekmovanjih kažejo, da je Slovenija v vseh pogledih skakalna velesila. Bazen tekmovalcev je velik in nič ne kaže, da bi dotok usahnil.

Razumljivo je, da nas zanima le dogajanje pri vrhu, a pod vodno gladino se skriva veliko večji kos ledene gore.

(Ne)prijetni spomini

Peter Prevc letos ni ostal le brez velikega globusa za skupno zmago, pač pa tudi brez malega, ki ga dobi najboljši tekmovalec v seštevku poletov, kjer je bil prvi tri sezone zapored. Novoletno turnejo je končal izven deseterice, prvo izvedbo norveške turneje pa na petem mestu.

Pred desetimi leti je bila slika precej drugačna. Peter Prevc bi bil z letošnjim dosežkom vseeno z naskokom naš najboljši tekmovalec. Takrat je Jernej Damjan kot najboljši Slovenec osvojil 225 točk in zasedel 23. mesto, celotna slovenska reprezentanca pa je bila v pokalu narodov deveta, za Rusijo in Češko!

Konec koncev sta se letos tretjič v zgodovini dva Slovenca v isti sezoni uvrstila v prvo deseterico svetovnega pokala. To je v preteklosti uspelo le Primožu Ulagi in Miranu Tepešu (sezona 1987-88) ter Petru Prevcu in Robiju Kranjcu pred štirimi leti.

Morda je tudi dejstvo, da v reprezentanci ni bilo niti enega stabilnega tekmovalca, pripomoglo k občutku, da nekaj ne štima. Domen je dobro začel in imel pozneje precej težav. Peter je, z izjemo zmage na Japonskem, celo sezono iskal staro formo. Ker ni bilo Kranjca, tudi ni bilo pravega kapetana, ekipa pa je izgledala nepovezana in neusklajena.

Končna bilanca

In še enkrat o skupnem dosežku reprezentance. Lani je Slovenija osvojila rekordnih 5760, brez točk Petra Prevca in Robija Kranjca so jih preostali zbrali 2854. Letos so bili celo nekoliko uspešnejši, njihov seštevek je 2997.

Razumljivo je, da nas zanima le dogajanje pri vrhu, a pod vodno gladino se skriva veliko večji kos ledene gore. Slovenski skoki so v odlični kondiciji. Tudi če je naš najboljši skakalec po več letih stalnega napredka naredil korak nazaj, to ne pomeni, da je kaj hudo narobe.

Pred olimpijsko sezono bodo pričakovanja spet visoka, talenta pa je pri naših skakalcih na pretek.