Slovenski škofje tudi o skrbi za begunce, Žiga Turk podporo zajema preko sredine

Uredništvo

Vir foto: Twitter, wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Zadnje dni pred koncem volilne kampanje se vrstijo pozivi k udeležbi na volitvah v Evropski parlament ter izrekanja podpore različnim kandidatom.

Milana Zvera (SDS+SLS) je javno podprl akademik dr. Janko Kos, kandidat Žiga Turk z liste NSi pa ima politično široko podporo od pomladnih intelektualcev do nekaterih javnih osebnosti na sredini in levo od nje. 50 uglednih imen je sicer podprlo tudi Novo Slovenijo. 

Kot družbeno odgovorna organizacija je svojo dolžnost opravila tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Slovence so pozvali, naj gredo na volitve ter podprejo tiste kandidate, ki (med drugim) spoštujejo evangelij Jezusa Kristusa, ohranjajo krščansko in kulturno tradicijo Evropejcev, spodbujajo večjo rodnost in skrbijo za begunce ter njihovo vključevanje v družbo.

Slovenski književnik dr. Janko Kos meni, da morajo Slovenijo v Evropskem parlamentu predstavljati kandidati s skupne liste tistih strank, ki najbolje utelešajo tradicijo slovenske politične kulture. »Ta je bila in mora biti nacionalna, demokratična, ljudska in socialna,« pravi Kos in dodaja, da bodo samo takšni poslanci s svojimi predlogi in delom lahko prispevali k prenovi Evropske unije v smeri, ki bo v interesu Slovenije pa tudi Evrope v celoti.

Široka podpora dr. Žigi Turku


Podporo Turkovi kandidaturi za Evropskega poslanca je v javnem pismu izrekla široka paleta raznolikih javnih osebnosti.

Od uglednega pravnika dr. Mateja Avblja, zgodovinarja in publicista Tina Mamića, nekdanje tajnice Jožeta Pučnika Vere Ban, do ekonomistov dr. Igorja Mastena in dr. Janeza Šušteršiča, nekdanjega poslanca Državljanske liste Marka Pavlišiča ter še nekaterih drugih uglednih ljudi.

Pod pismo podpore Turku pa sta se podpisala tudi gospodarstvenica z ideološko levega kroga, Nevenka Črešnar Pergar ter mednarodni finančnik Marko Voljč.

V obrazložitvi podpore so sicer ocenili, da je ponudba kandidatov na tokratnih volitvah v Evropski parlament še skromnejša kot v preteklosti. "Kljub temu pa med njimi obstajajo takšni, ki so s svojim preteklim akademskim, političnim in civilnodružbenim udejstvovanjem na nacionalni ter mednarodni ravni dokazali, da sodijo v evropski politični vrh."

Tak kandidat je po njihovo dr. Žiga Turk. "Odlikujejo ga ne le opisane izkušnje, ampak tudi zmernost, povezovalnost in iskrena privrženost evropskim vrednotam ter posledično zavezanost evropski Sloveniji," so zapisali. Zato so prepričani, da bo "resnično znal in tudi najbolje zmogel prispevati k učinkovitemu uveljavljanju interesov evropskih državljanov iz Slovenije."


Komisija Pravičnost in mir:   


Komisija, ki ji pri Slovenski škofovski konferenci predseduje dr. Anton Stres, meni, da bo volilni rezultat naslednjih pet let pomembno vplival na življenje vseh prebivalcev Evropske unije.

"V času migrantske krize, nepredvidljivih ekonomskih razmer, varnostnih izzivov in verjetnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije moramo s temi volitvami podpreti Evropsko unijo kot jamstvo za varnost in red ter mirno sožitje in sodelovanje v Evropi," menijo v KPM pri SŠK in dodajajo, da je to priložnost za utrditev teh vrednot tudi v Sloveniji.

V Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK vse kristjane vabijo, da glasujejo za tiste, ki se zavzemajo za Evropo, ki bo:

·      spoštovala evangelij Jezusa Kristusa kot duhovni temelj odnosa do življenja, spoštovanja človekovih pravic ter pravične družbene ureditve;

·      ohranjala krščansko in kulturno tradicijo Evropejcev, pa tudi bogastvo različnih verskih, narodnostnih in kulturnih identitet;

·      se zavzemala za človekovo dostojanstvo (še posebej bolnih in socialno ogroženih), zakonsko zvezo moža in žene ter družino, spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti, pravno in socialno državo ter varovanje okolja;

·      spodbujala večjo rodnost in medgeneracijsko pravičnost;

·      skrbela za begunce in za to, da se bodo vključevali v civilizacijske in kulturne značilnosti dežel, v katere so sprejeti, ter sodelovali pri delu za skupno dobro;

·      zagotavljala varnost svojih državljanov.


Obenem v Komisiji poudarjajo, da institucije EU niso pristojne, da pospešujejo ideologije, ki nasprotujejo zakonski zvezi kot skupnosti moža in žene, ter ideologije spola, splava in evtanazije. In pričakujejo, da bodo poslanke in poslanci nove sestave Evropskega parlamenta "podprli tudi tiste rešitve, ki bodo učinkovito odgovorile na pojav verske nestrpnosti do kristjanov v Evropi in po svetu, prav tako pa aktivno skrbeli za spoštovanje vseh človekovih pravic in globalne solidarnosti med ljudmi."




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Čemu služijo javne podpore
Javne podpore dajejo svojevrstno težo kandidatom, ki so jim izrečene, predvsem med ljudmi in na področjih, pri katerih kredibilnost dajalca podpore nekaj šteje. Janko Kos je ugleden književnik in njegova podpora Milanu Zveru daje sporočilo, da je kandidat sprejemljiv tudi za svetovljana in intelektualca njegovega kova. Komisija za pravičnost in mir s svojim predsednikom, uglednim teologom in filozofom, seveda nagovarja kristjane, ki ji zaupajo. Konkretno se že dolgo ne opredeljuje, a iz smernic je zaznati, kdo so tisti, ali še bolje, kdo niso tisti, katere naj bi/ne bi kristjan v skladu s svojimi vrednotami mirne vesti volil. Jasno, da bi volil tiste, ki niso proti krščanstvu kot takem, ki v njem prepoznajo evropsko identiteto, tradicijo. A hkrati spoštujejo bogastvo različnih identitet, znajo spoštovati dostojanstvo vsakega človeka in imajo občutek za skrb do bližnjega, četudi je to tujec, begunec. S takšnim stališčem seveda Komisija za pravičnost in mir naredi selekcijo tako med izbirami na levi, kot med izbirami na desni. V oči bode predvsem nazorsko pisana paleta podpore gostujočemu kandidatu na listi Nove Slovenije, dr. Žigi Turku. Zaradi nazorske raznovrstnosti podpisanih imen so ga, vemo čigavi mediji, predvidljivo povezali s trdo levico (Črešnar Pergarjeva je bila nekaj časa sekretarka Foruma 21). A pri kovanju tovrstnih zarot pozabljajo, da je Turk član SDS-a in ga je Janša Novi Sloveniji, kot je zapisal na Twittterju, "posodil z rezervne klopi". Sledenju tej logiki bi torej bil Turk vrinjenec trde levice iz njene izpostave SDS v krščansko-demokratsko opcijo. A ta logika je seveda daleč od realnosti. Podporo Turku lahko razumemo kot poskus zajemanja glasov izven utrjenega, a omejenega kroga volilne baze stranke, na listi katere kandidira. Turk naj bi NSi prinesel dodano vrednost z novimi glasovi proti sredini in po možnosti tudi čez in prav to tudi počne. Zakaj bi namreč ti ljudje volili Jovevo ali Angeliko Mlinar, če lahko glasove s Turkovo avtoriteto prinesejo pomladni strani? Te logike razgledanemu človeku seveda ni težko razumeti. Koliko je takšnih med volivci, pa bomo lahko sklepali tudi po učinkovitosti tovrstnih prijemov. In seveda odzivih nanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike