Slovenski škofje od žrtev spolnih zlorab pričakujejo, da o storilcih javno molčijo do "pravnomočno dokazane krivde"

Vir posnetka: spletna strank katoliska-cerkev.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Na spletni strani Slovenske škofovske konference je bilo objavljeno sporočilo, da je Ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK odprta za pogovore na temo zaščite otrok. V njem zapišejo, da želi Slovenska škofovska konferenca (SŠK) javno poudariti, da ob lastnem prizadevanju za zaščito otrok spremlja tudi prizadevanje vseh civilno družbenih pobud in državnih organov na tem področju ter je odprta za sodelovanje z njimi.

A v sporočilu so tudi zapisi, ki so z uvodnim nagovorom precej kontradiktorni in vsaj moralno zelo sporni. Zmoti zlasti zadnji del njihovega zapisa, ki govori o ukrepih proti povzročiteljem spolnih zlorab. Zapisano namreč postavlja močan dvom v to, da so njihov osrednji fokus žrtve. 

Še posebej v oči bode izraženo obžalovanje, da nekateri posamezniki in pobude v javnosti izpostavljajo imena domnevnih storilcev spolnih zlorab, ne da bi jim bila krivda pravnomočno dokazana. Praksa v svetu je namreč povsem drugačna od tovrstnih pričakovanj slovenskih škofov, združenih pod SŠK. 

Prav tako bi SŠK odgovornost za raziskovanje primerov predala zgolj v roke policije. Čeprav ima tudi sama možnost številnih ukrepov.

V zapisu SŠK sporoča, da želijo škofje in redovni predstojniki sprejemati predvsem žrtve in njihove svojce ter jim biti blizu pri soočanju s posledicami spolnih zlorab. Za strokovno pomoč jih napotujejo na Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK, ki nudi žrtvam pravno in psihološko pomoč ter škofom in predstojnikom predlaga primerne ukrepe. Ekspertna skupina mora kot strokovni organ sodelovati tudi s civilnodružbenimi pobudami in državnimi organi, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Članom teh pobud zato priporočajo, da z njimi vzdržujejo stike prek te strokovne skupine (ne pa, da se neposredno obračajo na škofe, kot je želja iniciative Dovolj.je).

Škofje in redovni predstojniki zato predstavnikov civilne iniciative ne sprejemajo, ker "želijo sprejemati predvsem žrtve in njihove svojce ter jim biti blizu pri soočenju s posledicami spolnih zlorab." 

Dovolj.je odgovarja:

"Ekspertna skupina je bila doslej popolnoma neučinkovita tako pri pomoči žrtvam, kot tudi pri sankcioniranju storilcev. Poleg tega je pomembno opozoriti, da je ekspertna skupina le posvetovalni organ SŠK in nima nikakršnih pristojnosti odločanja o posameznih primerih.

Tudi svojo svetovalno vlogo je doslej kljub “ekspertnosti” v nazivu opravljala slabo. Zato je po našem mnenju iluzorno pričakovati, da bo skupina (v isti sestavi) kar naenkrat začela delati povsem drugače kot doslej (t.j. v smeri zaščite žrtev in iskanja resnice)."


Začetek cerkvenih postopkov pogojujejo z obvezno naznanitvijo državnim organom


V oči bode naslednje stališče SŠK, ki je ravno nasprotno od tega, kakršno je bilo v praksi do sedaj. Zdaj namreč Cerkev ne namerava sprožiti postopkov, dokler niso "vsi indici, informacije in sumi spolnih zlorab naznanjeni državnim organom." Do zdaj Cerkev naznanil oz. prijav ni nujno tudi prijavljala državnim organom.

To po njihovo ne pomeni, da ti primeri ne bodo tudi ustrezno cerkveno pravno obravnavani. "S takšnim pristopom želimo zgolj omogočiti policiji, da brez motenj opravi ustrezna preiskovalna dejanja oz. forenzične postopke, ki so potrebni za zavarovanje dokazov in zaščito pričevanj, da se lahko v morebitnih nadaljnjih pravosodnih postopkih z gotovostjo ugotovi resnica," pišejo in poudarjajo, da so od tovrstnih ugotovitev v veliki meri odvisni tudi cerkveno pravni postopki.


Žrtve naj o storilcih do pravnomočne sodbe javno molčijo?!?


V izjavi SŠK je še posebej izstopajoč stavek, da "SŠK obžaluje, da nekateri posamezniki in civilnodružbene pobude v javnosti izpostavljajo imena domnevnih storilcev spolnih zlorab, ne da bi jim bila krivda pravnomočno dokazana," češ da jim je integriteta storilcev prav tako pomembna kot integriteta žrtev.

Praksa v svetu pa je precej drugačna.

V tujini takšnega ščitenja domnevnih storilcev ni


V tujini te postopke jemljejo nekoliko drugače. Domneva nedolžnosti je svetinja, a zaradi ponovitvene nevarnosti je potrebno delovati previdno. Pri ukrepih je potrebno zaščititi zlasti žrtev, ki je v tem primeru šibkejši udeleženec.

To velja tako za navadne duhovnike kot za tiste z vrha cerkvene hierarhije. Zgovoren je primer nedavno tretjega človeka Vatikana, avstralskega kardinala Georgea Pella, ki so ga februarja letos zaradi spolne zlorabe mladoletnikov nepravnomočno obsodili na šestletno zaporno kazen.

Obtožbe na račun kardinala Pella so bile v javnosti prisotne že več let pred sodnim procesom, kaj šele prvostopenjsko sodbo. Njegov primer je bil zadnje leto ali dve v središču pozornosti vseh največjih svetovnih medijev.

Po kriterijih Slovenske škofovske konference pa zanj javnost še vedno ne bi smela vedeti, saj je sodba prvostopenjska in mu "krivda še ni pravnomočno dokazana".

Molk se je izkazal kot problematičen tudi pri pedofilskih škandalih v ZDA. Dokler so žrtve ovajale storilce le cerkvenim oblastem, se ni zgodilo nič. Šele po seznanitvi javnosti za kako nevarne ljudi gre, so se zadeve začele premikati.

Ime uglednega in vplivnega ameriškega kardinala Theodora McCharricka je bilo zaradi spolnih zlorab nad semeniščniki v javnost sporočeno na podlagi cerkvenega in ne sodnega postopka, potem ko so njegove spolne avanture z mladoletniki iz sedemdesetih desetletja veljale za "javno skrivnost". Razkril jih je trenutni newyorški nadškof, kardinal Timothy Dolan, papež Frančišek pa je najprej "sprejel njegovo odstopno izjavo iz kardinalskega zbora", nato pa ga laiciziral, oboje kot prvega kardinala po letu 1927.

Ukrepanje proti McCarricku ni bilo posledica pravnomočne sodbe sodišča, temveč izpeljanega cerkvenega postopka.

Danes Cerkev v Čilu, ZDA, Franciji, Belgiji in številnih drugih državah zaradi nesmiselnega ščitenja storilcev pretresajo odstopi škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so vsi po vrsti vedeli za zlorabe, a ničesar storili.





[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Zakaj ne vzporedno?
Namesto smiselne srednje poti, kjer se cerkveni postopek sproži takoj, dejanje pa se naznani tudi državnim institucijam, se Cerkev zdaj skriva za "državnimi organi". Ti verjetno ne bodo obravnavali primerov, ki so pravno zastarali, kar pa ne pomeni, da se niso zgodili. Zdi se, da se Cerkev s skrivanjem za hrbtom državnih organov skuša izogniti obravnavi primerov, ki so po državnem pravu zastarali, po cerkvenem pa nikakor.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30