Slovenski rod: 101 leto Primorca, doma iz Maribora, Ljubljane in Buenos Airesa

Foto: Matej Erjavec

Jutri bo 101. rojstni dan praznoval pisatelj Zorko Simčič, rojen v Mariboru v družini primorskih beguncev.

Natančneje, izhaja iz goriških Brd. Kljub temu, da se tam ni rodil, niti ni nikoli tam živel, je vseeno ostal navezan na svoj nesojeni rojstni kraj. Begunci so bili njegovi starši, nato je pred nacisti iz Maribora pobegnil v Ljubljano, pred komunisti pa po vojni na avstrijsko Koroško, ustalil pa se je nato v Argentini.

Njegovo najpomembnejše delo je Človek na obeh straneh stene iz leta 1957, njegov pomen pa so v Sloveniji priznali šele po osamosvojitvi, in sicer leta 1993, ko so mu za to knjigo podelili nagrado Prešernovega sklada.

Več si lahko preberete na Slovenskem rodu.

3 komentarji

  1. Gospodu Simčiču iskreno čestitam za njegov 101 rojstni dan!

    Simčič je primer KLENIH Slovencev, ki si je življenje rešil z odhodom v Argentino.
    Njegovo življenje je lepo opisano v knjigi “Prehojene stopinje”.

    Življenje Simčičevih je živ dokaz, da so bili vsi TRIJE REŽIMI enako HUDI in so pobijali vse tiste, ki se z režimom niso strinjali. Ljudje so res trpeli med obema vojnama – pod Fašizmom, Nacizmom in Komunizmom. Ta zadnji je še najbolj trdoživ. Že nekaj časa Komunizem “mutira” pod raznimi imeni, kot je “Anti-Fa” Levica, SD…… Še vedno pa je zelo agresiven do drugačemislečih.
    V Sloveniji, na žalost tudi vlada. Pod imenom Svoboda izvaja DIKTATURO.

    Družina Simčič se je iz Primorske v Maribor umaknila red Fašizmom in tam spodobno živela. Toda po napadu Hitlerja na Jugoslavijo (Simčič je bil med tisto mladino, ki bi se takoj uprla Hitlerju), so slovenski Komunisti s Hitlerjem paktirali in preganjali tiste, ki bi nastopili proti Nemcem. Zato se je Simčič naselil v Ljubljano. Tam mu je pretila nevarnost, ker je bil Katolik in ni oboževal Komunizma. Njegov brat mislim, da je bil ubit s partizansko puško, zato je Zorko Simčič preko Trsta odšel v Argentino in tam se s pisanjem boril za SLOVENSTVO, ter pisal tudi v “Svobodno Slovenijo”, ki je v Jugoslaviji nismo dobivali. Jo je pa vedno imela Slovenska knjižnica v Trstu.
    Po osamosvojitvi, se mu je izpolnila želja, da je Slovenija spet SVOBODNA in se je lahko vrnil v domovino, kateri je vedno PREDANO SLUŽIL.

    Na Simčiča smo Slovenci lahko ponosni, saj je vzor domoljubja in poštenja. Sem zadovoljna, da sem se imela priliko z njim srečati.
    Vsekakor si zasluži naš poklon, za njegovo prehojeno pot in pokončno držo poštenega moža!

Komentiraj