Slovenski poslanci v EU nimajo resne besede. SDS-ovi med najmanj poslušnimi, ko gre za odnos do množičnih migracij

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopajo poslanci, ki so člani petih slovenskih političnih strank (SDS, SD, LMŠ, NSi in SLS), raziskave pa kažejo, da niso ravno vplivni.

Nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij, ugotavlja, da so pri zasedanju vodstvenih vlog v Evropskem parlamentu najuspešnejše Češka, Portugalska in Romunija, najmanj pa Litva, Ciper in Slovenija.

Slovenske stranke omenjena raziskava omenja le ob navajanju, koliko kakšna stranka sledi navodilom političnih skupin v primeru migracij. Tam se SDS znajde na drugem mestu med strankami, ki najmanj sledijo navodilom EPP, ko gre za migracije.

Ocena o vplivnosti držav dobro sovpada z mnenji strokovnjakov mednarodnih odnosov, ki že leta opozarjajo, da je Slovenija v zunanji politiki precej zaspala in praktično nima več nobene moči ter zaveznikov, prehitevajo pa nas tudi nekdaj precej zaostale države Vzhodne Evrope.

Zato bo zanimivo videti, kakšno vlogo bo imel slovenski komisar Lenarčič v prav danes potrjeni Evropski komisiji.

Vpliv članic EU v Evropskem parlamentu je pod drobnogled vzela bruseljska nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij. Po njihovih ugotovitvah so v zdajšnji sestavi Evropskega parlamenta sorazmerno najbolje zastopani nemški evropski poslanci. A je to popolnoma logično, saj je Nemčija največja država EU glede na prebivalstvo in ima tudi največ evropskih poslancev (96).

"Ko pa gledamo povprečno uspešnost posameznih poslancev iz različnih nacionalnih skupin (glede na velikost nacionalnih delegacij), so bili Nemci nekoliko manj uspešni kot tri druge nacionalne skupine: Češka, Portugalska in Romunska," so zapisali v analizi VoteWatch Europe.

Države vzhodne Evrope nas prehitevajo


V novi sestavi Evropskega parlamenta so, denimo, češki poslanci dobili kar dva podpredsednika parlamenta, češki evropski poslanci pa so dobili tudi mesta podpredsednikov v nekaterih ključnih gospodarskih odborih in položaje koordinatorjev v več različnih političnih skupinah.

Romunski poslanci so dobili pomembna mesta v svojih političnih skupinah, kot so predsednik skupine Obnovimo Evropo (bivši Alde) in podpredsednika EPP-ja ter S&D-ja.

Na drugi strani pa so v analizi najnižje vodstveno ocenjeni litovski, ciprski in slovenski evropski poslanci.

SDS omenili, ker ni poslušna svoji skupini glede množičnih migracij


Tako kot slovenskih evropskih poslancev poročilo ne omenja tudi slovenskih strank. Edina omemba je pri neposlušnosti, saj je SDS druga najbolj neposlušna stranka v svoji politični skupini EPP na področju migracij. Za njo je na lestvici mogoče najti le še madžarski Fidesz, predsednika Orbana.



Slovenske stranke v Evropskem parlamentu pa so tudi v povprečju, ko gre za podporo močnejši socialni dimenziji znotraj Evropske unije. Tukaj se precej bolj nagibamo k vzhodno-evropskim državam.


Izvoljena nova komisija s slovenskim komisarjem Lenarčičem


Analiza, ki jo vodi Vote for Europe, zagotovo ni dobra popotnica za slovenskega komisarja Lenarčiča, ki bo zadolžen za resor kriznega upravljanja.

Evropski parlament je namreč na današnjem glasovanju v Strasbourgu prepričljivo podprl novo Evropsko komisijo. Za komisarsko ekipo pod vodstvom Nemke Ursule von der Leyen je glasovalo 461 evropskih poslancev, 157 jih je bilo proti, 89 vzdržanih. Komisija bo tako lahko začela delati 1. decembra.

Embed from Getty ImagesVon der Leynova je v današnjem nagovoru evropskim poslancem obljubila obsežne spremembe v Evropi, ki jih bodo občutili vsi državljani. Kot je dejala, si bo njena ekipa prizadevala za to, ker je tako prav, ne ker je preprosto. Njeno glavno sporočilo je: začnimo delati. Med najpomembnejšimi nalogami nove komisije je izpostavila zeleno in digitalno tranzicijo.

Zahodnemu Balkanu je sporočila, da vrata Unije ostajajo odprta za to regijo, Britancem pa, da bo EU z njimi kljub odhodu ohranila tesne vezi.

KOMENTAR: Uredništvo
Še ena demonstracija posledic zablod slovenske zunanje politike
Slovenija je danes iz Bruslja dobila še dokaz več, da naša beseda v Evropski uniji ne šteje praktično nič. Izgovarjanje na majhnost in omejene vire zbledi ob pogledih na uspehe držav kot so Češka, Romunija in navsezadnje Hrvaška. Sploh Hrvati so nas na evropskem parketu prehiteli na celi črti, in to kljub temu, da smo kot vzorna pristopna kandidatka v evropsko družino vstopili skoraj desetletje pred njimi. Zdaj se nam pa dogaja, da predsednica Evropske komisije von der Leynova Slovenijo obišče zgolj ob nekajminutnem preletu našega zračnega prostora, ko hiti na obisk Andreju Plenkoviću na Hrvaško. V čem je hrvaška zunanja politika drugačna od slovenske? Odgovor je enostaven: predvsem v doslednosti - Hrvati se zavedajo, da pripadajo in spadajo v zavezništva Zahoda in se temu primerno tudi vedejo; ob velikih strumno stojijo, ko gre za zanje pomembna mednarodnopravna vprašanja; denimo odnos do Rusije ob priključitvi Krima, obsodba Madurove politike Venezuele, pa kooperacija z ZDA, ko gre za NATO in podobno. Slovenija pa, ko zavezniki pričakujejo solidarnost in enotnost, mečka in se spreneveda; da se ja ne bi zamerila konkurenčni globalni sili z vzhoda. Ceno tega pa z ničelnim vplivom v sodobnem svetu plačujemo kot država.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30