Slovenski poslanci v EU nimajo resne besede. SDS-ovi med najmanj poslušnimi, ko gre za odnos do množičnih migracij

Uredništvo
15
Vir foto: pixabay

Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopajo poslanci, ki so člani petih slovenskih političnih strank (SDS, SD, LMŠ, NSi in SLS), raziskave pa kažejo, da niso ravno vplivni.

Nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij, ugotavlja, da so pri zasedanju vodstvenih vlog v Evropskem parlamentu najuspešnejše Češka, Portugalska in Romunija, najmanj pa Litva, Ciper in Slovenija.

Slovenske stranke omenjena raziskava omenja le ob navajanju, koliko kakšna stranka sledi navodilom političnih skupin v primeru migracij. Tam se SDS znajde na drugem mestu med strankami, ki najmanj sledijo navodilom EPP, ko gre za migracije.

Ocena o vplivnosti držav dobro sovpada z mnenji strokovnjakov mednarodnih odnosov, ki že leta opozarjajo, da je Slovenija v zunanji politiki precej zaspala in praktično nima več nobene moči ter zaveznikov, prehitevajo pa nas tudi nekdaj precej zaostale države Vzhodne Evrope.

Zato bo zanimivo videti, kakšno vlogo bo imel slovenski komisar Lenarčič v prav danes potrjeni Evropski komisiji.

Vpliv članic EU v Evropskem parlamentu je pod drobnogled vzela bruseljska nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij. Po njihovih ugotovitvah so v zdajšnji sestavi Evropskega parlamenta sorazmerno najbolje zastopani nemški evropski poslanci. A je to popolnoma logično, saj je Nemčija največja država EU glede na prebivalstvo in ima tudi največ evropskih poslancev (96).

“Ko pa gledamo povprečno uspešnost posameznih poslancev iz različnih nacionalnih skupin (glede na velikost nacionalnih delegacij), so bili Nemci nekoliko manj uspešni kot tri druge nacionalne skupine: Češka, Portugalska in Romunska,” so zapisali v analizi VoteWatch Europe.

Države vzhodne Evrope nas prehitevajo

V novi sestavi Evropskega parlamenta so, denimo, češki poslanci dobili kar dva podpredsednika parlamenta, češki evropski poslanci pa so dobili tudi mesta podpredsednikov v nekaterih ključnih gospodarskih odborih in položaje koordinatorjev v več različnih političnih skupinah.

Romunski poslanci so dobili pomembna mesta v svojih političnih skupinah, kot so predsednik skupine Obnovimo Evropo (bivši Alde) in podpredsednika EPP-ja ter S&D-ja.

Na drugi strani pa so v analizi najnižje vodstveno ocenjeni litovski, ciprski in slovenski evropski poslanci.

SDS omenili, ker ni poslušna svoji skupini glede množičnih migracij

Tako kot slovenskih evropskih poslancev poročilo ne omenja tudi slovenskih strank. Edina omemba je pri neposlušnosti, saj je SDS druga najbolj neposlušna stranka v svoji politični skupini EPP na področju migracij. Za njo je na lestvici mogoče najti le še madžarski Fidesz, predsednika Orbana.

Slovenske stranke v Evropskem parlamentu pa so tudi v povprečju, ko gre za podporo močnejši socialni dimenziji znotraj Evropske unije. Tukaj se precej bolj nagibamo k vzhodno-evropskim državam.

Izvoljena nova komisija s slovenskim komisarjem Lenarčičem

Analiza, ki jo vodi Vote for Europe, zagotovo ni dobra popotnica za slovenskega komisarja Lenarčiča, ki bo zadolžen za resor kriznega upravljanja.

Evropski parlament je namreč na današnjem glasovanju v Strasbourgu prepričljivo podprl novo Evropsko komisijo. Za komisarsko ekipo pod vodstvom Nemke Ursule von der Leyen je glasovalo 461 evropskih poslancev, 157 jih je bilo proti, 89 vzdržanih. Komisija bo tako lahko začela delati 1. decembra.

Embed from Getty ImagesVon der Leynova je v današnjem nagovoru evropskim poslancem obljubila obsežne spremembe v Evropi, ki jih bodo občutili vsi državljani. Kot je dejala, si bo njena ekipa prizadevala za to, ker je tako prav, ne ker je preprosto. Njeno glavno sporočilo je: začnimo delati. Med najpomembnejšimi nalogami nove komisije je izpostavila zeleno in digitalno tranzicijo.

Zahodnemu Balkanu je sporočila, da vrata Unije ostajajo odprta za to regijo, Britancem pa, da bo EU z njimi kljub odhodu ohranila tesne vezi.

Še ena demonstracija posledic zablod slovenske zunanje politike
Slovenija je danes iz Bruslja dobila še dokaz več, da naša beseda v Evropski uniji ne šteje praktično nič.

Izgovarjanje na majhnost in omejene vire zbledi ob pogledih na uspehe držav kot so Češka, Romunija in navsezadnje Hrvaška.

Sploh Hrvati so nas na evropskem parketu prehiteli na celi črti, in to kljub temu, da smo kot vzorna pristopna kandidatka v evropsko družino vstopili skoraj desetletje pred njimi. Zdaj se nam pa dogaja, da predsednica Evropske komisije von der Leynova Slovenijo obišče zgolj ob nekajminutnem preletu našega zračnega prostora, ko hiti na obisk Andreju Plenkoviću na Hrvaško.

V čem je hrvaška zunanja politika drugačna od slovenske? Odgovor je enostaven: predvsem v doslednosti – Hrvati se zavedajo, da pripadajo in spadajo v zavezništva Zahoda in se temu primerno tudi vedejo; ob velikih strumno stojijo, ko gre za zanje pomembna mednarodnopravna vprašanja; denimo odnos do Rusije ob priključitvi Krima, obsodba Madurove politike Venezuele, pa kooperacija z ZDA, ko gre za NATO in podobno.

Slovenija pa, ko zavezniki pričakujejo solidarnost in enotnost, mečka in se spreneveda; da se ja ne bi zamerila konkurenčni globalni sili z vzhoda. Ceno tega pa z ničelnim vplivom v sodobnem svetu plačujemo kot država.

15 KOMENTARJI

  1. Temeljna napaka Slovenije je, da ima levo vlado, ki je krivec za klavrno stanje Sloveniji:
    – v zunanji politiki
    – v pravosodju
    – v zdravstvu
    – v slovenski vojski….

  2. Leva slovenska oblast je tudi kriva:

    – za nizko stopnjo demokracije v Sloveniji
    – za kršitve človekovih pravic
    – za nedemokratične leve medije
    – za privilegije levih oblastnikov
    – za onemogočanje vseh, ki so za resnično demoracijo…

  3. Lojze, ne gre za samostojnost SDS, ampak za SVOJEGLAVOST.

    Če ne spadajo v krog EU-ljudske stranke, naj nehajo hinavit in naj gredo skupaj z madžarskimi sponzorji k radikalcem.
    Za poštenje gre!

    Je že tako, da je poznan odnos med sponzorjem in sponzorušo ===> nič ni zastonj, vse se plača…
    Pač morajo biti poslušni ogrskim befelom..

  4. Ko Domovina dvoumno objavi, da so evropski poslanci SDS med najbolj neposlušnimi poslanci evropskega parlamenta, ko gre za množične migracije, se ne morem odločiti, ali gre za pohvalo ali grajo.

    Sicer pa krivde za neprepoznavnost Slovenije v evropski uniji ne smemo pripisati le slovenskim poslancem, ki jih je le osem med več kot 700 poslanci z drugih držav evropske unije, temveč slovenski levi ljudski oblasti, ki bi rada sedela na vem koliko stolih in ki sploh ni izoblikovala razpoznavne in kredibilne zunanje politike.

    Zadnje tri leve vlade in zadnji trije premierji so nas zelo oddaljili od evropske unije, ker svoji funkciji enostavno niso bili in niso kos. Da o tem, da leve stranke niso naklonjene evropski uniji in politiki, razen pri vprašanju množičnih migracij, sploh ne govorimo.

    Ni namreč daleč od resnice poročanje Hrvaških medijev o tem, da naš izbranec Marjan Šarec sam izgubljeno tava po hodnikih evropske unije, k čemur dodajam, da takrat najbrž niti tega ne ve, kje se ga glava drži.

    Vsi mandati zadnjih levih vlad so bili obdobje zamujenih priložnosti, česar ne bo mogoče več nadoknaditi.

      • Povej mi, Kraševka, kako zvezo ima nastop SDS s SLS na evropskih volitvah z vsem, kar sem napisal.

        Skupna lista je bila napaka, to smo mi, ki se spoznamo na politiko, že prej vedeli.

        Če bi SDS nastopila sama s svojimi najmočnejšimi aduti, bi dosegla veliko boljši rezultat, še več, morda bi spravila celo NSi ob edini mandat.

        Pa brez zamere!

  5. SDS zagovarja enake interese, kot jih zagovarja hrvaška zunanja politika. Zavedanje SDS, da pripadajo in spadajo v zavezništva zahoda je enako, kot pri Hrvatih. Škoda je le v tem, da v Sloveniji vladajo Kučanove stranke, ki Slovenijo uničujejo od zunaj in znotraj.
    Na raziskavo vpliva članic EU v evropskem parlamentu po analizi nevladne organizacije VoteWatch Europe pa samo tole :
    Glede na vse težave s katerimi se sooča dandanes Evropa, postaja očitno, da je bilo soglašanje s politiko dosedanje večine, velikokrat napačno (Breksit, migrantska politika). Ker slovenske stranke omenjena raziskava omenja le ob navajanju, koliko kakšna stranka sledi navodilom političnih skupin v primeru migracij, kjer se SDS znajde na drugem mestu med strankami, ki najmanj sledijo navodilom EPP, ko gre za migracije, pomeni, da je bila SDS vseskozi na pravi strani. Upajmo, da bo tudi Von der Leynova to ugotovila in spremenila dosedanjo politiko Junkerja in Angele Merkel. Napovedano sodelovanje z Britanijo, kljub njenemu izstopu iz EU je že njen prvi dober znak.

  6. Ob izvolitvi nove Evropske komisije smo pravzaprav doživeli dva “čudeža”:
    prvi je bil, da so evropsko komisijo predsednice Ursule von der Leyen podprli vsi slovenski evroposlanci iz vseh petih sicer med seboj konkurenčnih, popadljivih in celo sovražnih političnih strank (SDS, SD, LMŠ, NSi in SLS);
    in drugi, da je premieru Vlade RS Šarcu s solo akcijo mimo vseh nergaških konkurentov v vladajoči koaliciji uspelo izsiliti izvolitev novega strankarsko neodvisnega evropskega komisarja iz RS, Janeza Lenarčiča, ki je s svojimi prvimi suverenimi nastopi uspel prepričati večino evroparlamentarcev ter se v skladu z običaji tudi na domačih anketah javnega mnenja tako rekoč “iz nič” povzdigniti med najbolj zaupanja vredne slovenske politike.
    O “čudežih” lahko govorimo toliko bolj, če utemeljeno ugotavlja nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij, “da so pri zasedanju vodstvenih vlog v Evropskem parlamentu najuspešnejše Češka, Portugalska in Romunija, najmanj pa Litva, Ciper in Slovenija”. Za popolno politično izolacijo samosvoje in nerazumljene Slovenije znotraj EU, katere logični in samoumevni rezultat je tudi gornja trpka ugotovitev organizacije VoteWatch Europe, so odgovorne vse Vlade RS v zadnjem desetletju, vsi zunanji ministri RS v tem času in vsi Predsedniki RS v tem času, saj niso bili sposobni ne strateško artikulirati in ne demokratično potrditi in uveljaviti prednostnih strateških ciljev ter ukrepov slovenske zunanje politike, ki bi bila jasno in nedvoumno strateško in operativno usklajena s skupno politiko EU ter obrambnega evro-atlantskega zavezništva Nato.

  7. Evroposlanci širom Evrope so pametni in razgledani, tako da bebavih SDS govorov pač ne morejo jemati reno… Kje je 50.000 migrantov, ki sta jih že leta nazaj omenjala brata Grims??

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime