Epidemija covid-19 ni zadala hudih udarcev le slovenskemu zdravstvu, temveč je izredno močno prizadela tudi slovensko gospodarstvo. Nič bolje ni tudi drugje po Evropi, kjer so vlade pod naraščajočim bremenom okužb množično ustavljale javno življenje, čeprav so vedele, da lahko to številna podjetja pahne na rob preživetja.
Slovenija je v prvem valu zaustavila bistveno večji delež gospodarstva, medtem ko se je v drugem valu odločila, da zapre le najbolj kritične dejavnosti in jim obdobje zaprtja pomaga preživeti s pomočjo subvencij.
Takšna odločitev je povzročila, da je bilo v Sloveniji jeseni in pozimi precej več obolelih kot spomladi, vendar so s tem manj uničujoče tudi gospodarske posledice epidemije. Kot kažejo analize Eurostat in UMAR, ima naša država za zdaj vse pogoje, da iz krize izide med zmagovalkami.
Epidemija je seveda močno prizadela evropsko gospodarstvo, po trenutnih ocenah Eurostata je BDP v prvem četrtletju lani upadel za 3,7 %, v drugem za 11,7 %, v četrtem pa za 0,7 %. Skupni upad je tako znašal 6,8 % BDP. Po pričakovanju Evropske komisije naj bi se gospodarska aktivnost v letošnjem letu povečevala in dosegla 3,8 % rast.
Seveda pa ti podatki temeljijo na tem, da bo epidemija zaradi učinkovitega cepljenja sčasoma popustila, države pa bodo lahko začele sproščati zaščitne ukrepe.
Kako prizadeto je slovensko gospodarstvo
Podobno kot druge države EU je kriza prizadela tudi slovensko gospodarstvo – slednje je beležilo zelo podoben upad kot ostala gospodarstva v EU.
V Sloveniji je zaprtje gospodarskih panog najbolj prizadelo gostinstvo in turizem, kjer se je njihov prihodek v letu 2020 zmanjšal za več kot polovico. Močno so se zmanjšali tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne in športne storitve. Močno je bil viden tudi upad prodaje v avtosalonih in trgovini na drobno, še posebej v prodajalnah z oblačili in obutvijo, ki so bile v tem času zaprte.
Kljub omejitvam pa so ostale presenetljivo neprizadete izvozne dejavnosti, ki so ob koncu leta okrevale na predkrizno raven. Izjemno je narasla tudi gradbena aktivnost.
Da se bodo ti trendi nadaljevali tudi v prihodnjem obdobju, nakazujejo podatki o porabi elektrike (največ jo porabijo prav industrijska podjetja) in promet na slovenskih avtocestah. Oba kazalnika se namreč že vračata na ravni pred krizo. Slovenska industrijska proizvodnja je bila decembra za približno 2 % nižja kot v enakem obdobju leta 2019.
Po podatkih Eurostata je Slovenija med evropskimi državami, ki je v primerjavi z decembrom 2019 najbolj povečala svoj izvoz v neevropske države. Uvoz iz teh pa se v primerjavi z decembrom 2019 ni bistveno povečal. Slovenija je lani tako v svoji zunanji trgovini lani zabeležila več kot milijardo evrov presežka.
V Sloveniji 91.500 brezposelnih oseb
Vladni ukrepi čakanja na delo so močno zmanjšali število brezposelnih, kljub temu pa je le-teh kar za 14,8 odstotka več kot pred enim letom.
A mednarodno gledano je brezposelnost v Sloveniji v tem času daleč podpovprečna.
Finančni primanjkljaj se povečuje
Obsežna shema javnofinančnih ukrepov je uspela stabilizirati stanje slovenskega gospodarstva, vendar tudi povečuje državni dolg, ki je lani znašal več kot 3,5 milijarde evrov.
Kljub visokemu dolgu po mnenju strokovnjakov razlogov za paniko zaenkrat ni. Bonitetne hiše Sloveniji trenutno zagotavljajo visoke ocene, kar pomeni, da se država lahko trenutno ugodno zadolžuje na finančnih trgih.
V 2020 smo imeli v SLO najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno korona krizo hitro in odločno reagirala. pic.twitter.com/cLx0QBHnK0
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 15, 2021
Nizko število stečajev nakazuje, da plačilna disciplina in tekoča likvidnost v slovenskem gospodarstvu ostajata visoki. Kljub temu pa bo po svarilih ekonomistov potrebno paziti na tveganja, ki bodo neizbežno nastala ob sproščanju zaščitnih ukrepov.
Ne hvalim sebe ampak ukrepe vlade, ker so bili hitri in učinkoviti in tako je bilo tudi v drugih državah kjer so reagirali podobno, sicer pa smo že večkrat opozorili, da je ključna izhodna strategija.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) February 15, 2021
No, mogoče sodi sem sodba sodišča v Haagi o policijski uri:
Court in The Hague states national curfew must be lifted immediately
https://www.iamexpat.nl/expat-info/dutch-expat-news/court-hague-states-national-curfew-must-be-lifted-immediately
Še prevod strica Gugla:
“Sodišče v Haagu navaja, da je treba državno policijsko uro nemudoma odpraviti”
Ali pa sledeče:
Coronavirus Lockdown-Measures before the German Constitutional Court
https://constitutionnet.org/news/coronavirus-lockdown-measures-german-constitutional-court
Še prevod strica Gugla:
Ukrepi za zapiranje koronavirusa pred nemškim ustavnim sodiščem
Slovenija je še vedno napol komunistična država. Miselnost Slovencev je koministična zaradi šolske vzgoje.
Zato imamo paradoks, ko banke pokajo po šivih, ker vloge varčevalcev znatno presegajo kredite, kar banke hudo bremeni.Gre za okoli 25 mrd.
Takšno stanje je zato, ker naložbe v gospodsrstvo in druge naložbe niso zanesljive.
Levica celo preti s podržavljanjem.
V kolikor bi državi uspelo aktivirati ta sredstva in še sredstva, s katerimi želi Evropa lajšati posledice krize, lahko Slovenija zacveti.
Seveda pa nikakor ne s KUL koalicijo in s tipi kakršen je Igor.
APMMB2 pravilna ugotovitev glede tega da se banke šibijo od denarja, pozabili ste le na eno a to je ključno dejstvo.
Finančno politiko smo brez najmanjšega pridržka zaupali Evropski centralni banki, le ta ne samo, da
*naroča tiskanje denarja brez primere, zato ima denar že negativno ceno in ga je kot pečka, *obenem in kar je ključno omejuje banke pri kreditiranju s pogoji kapitalske ustreznosti in podrobnemu pikolovskemu določanju komu se lahko odobri kredit. Naša BS pa navodila ECB zgolj slepo prepisuje.
Pri tem so ključni kriteriji bilance in bonitetna ocena, ne za naprej ampak za nazaj
in ustrezno zavarovanje kreditov,. Čeprav je treba dostaviti za kredit ogromno vseh mogočih podatkov, ki pa glede na prva dva kriterija ne igrajo vloge.
Poslovna ideja in na dlani predstavljene investicijske priložnosti tu ne igrajo nobene vloge.
Seveda ECB predvsem skrbi, da se unči majhne regionalne banke. Cilj je da bo skozi banke na koncu ”evropska elita ” obvladovala vse finančne tokove in bo skozi to imela neomejeno oblast kljub tako opevani Evropski demokraciji.
In drugo naši ekonomist z dr. Lahovnikom na čelu, še danes z ukrepi raje delijo nepovratne bombončke , kot da bi uredili vprašanje kreditiranja gospodarstva v krizi Kovid preko kot pravilno ugotavljate denarja prepolnih bank. Dovolj bi bilo če bi že na začetku Kovida zagotovili 100% garancije države na prvi poziv in regresirano obrestno mero ter moratorij na 3 leta.
Če bi večino pomoči gospodarstvu šlo skozi to linijo bi lahko po krizi mirneje spali in bistveno lažje ponovno zagnali gospodarstvo.
Ker pa tega vlada ni storila (razlog je lahko le socialistična miselnost tudi na desni) bo po Kovidu kriza šele udarila z vso silo.
Misliš,da bo šlo na bolje,pa se pojavi tovariš Janez Janša s svojimi IZUMI.
V Sloveniji gre lahko na bolje samo brez JANŠEVIZMA.