Slovenski osnovnošolci se zaradi šole ne sekirajo preveč #raziskava
POSLUŠAJ ČLANEK
Zavod za šolstvo RS je med slovenskimi šestošolci in osmošolci naredilo raziskavo o obremenjenosti slovenskih šolarjev. Raziskovalci so poskušali ugotoviti predvsem to, ali so naši osnovnošolci pod stresom in kaj jim stres v največji meri povzroča. Izsledki raziskave so sicer spodbudni, saj slovenski učenci niso nadpovprečno obremenjeni s stresom.
Na vprašanja o stresu, šolskem delu, odnosih v šoli in doma je odgovarjalo 8.316 učencev, pokrite pa so bile vse slovenske regije.
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili izsledke raziskave, je minister za izobraževanje znanost in šport dr. Jernej Pikalo povedal, da bodo na podlagi konkretnih podatkov, ki so jih pridobili s to raziskavo, šole lahko še boljše in bolj učinkovito organizirale pouk in šolski urnik.
Raziskovalci so doživljanje stresa razdelili v štiri podskupine: pouk in delo za šolo, dejavnosti izven pouka, pričakovanja staršev in odnosi v šoli. Pri tem so vrednosti nad srednjo stopnjo obremenjenosti zaznali le znotraj skupine pouk in delo v šoli, ki je učencem povzročala več stresa, kot bi pričakovali. Znotraj te skupne predstavlja največ stresa ocenjevanje in veliko število predmetov v šoli. Skoraj 65 % učencev dojema ocenjevanje kot precej ali močno obremenjujoče, le 15% pa dojema ocenjevanje kot minimalno obremenjujoče. Veliko število predmetov pa povzroča stres slabi polovici učencev.
Fantje doživljajo več stresa kot dekleta. Stopnja stresa pa se proti koncu osnovnošolske vertikale povečuje. raziskava je zaznala tudi, da odnosi v šoli in pričakovanja staršev otrokom ne povzročata pretiranega stresa.
Raziskava je merila tudi, kdaj so učenci najbolj izpostavljeni stresorjem. Pri tem so raziskovalci ugotovili, da stresorji vezani na pouk in odnose v šoli med našimi šestošolci in osmošolci niso najbolj pogosti. Vseeno pa so učenci stresu najbolj izpostavljeni zaradi značilnosti pouka (zahtevnost snovi, nezanimiv predmet...), bistveno manj pa zaradi odnosa z učitelji, sošolci ali zaradi načina učenja.
Na Zavodu RS za šolstvo so merili tudi, kako učenci doživljajo stres. Pri tem so znake stresa razdelili na psihološko-fiziološke znake (nimam apetita, ne morem se skoncentrirati) in negativno vedenjske znake stresa (ne naredim domače naloge, učim se kampanjsko). Stresa učenci v takih oblikah ne doživljajo ravno pogosto, pri tem pa so izjema utrujenost, in občutek napetosti, ki ga dve tretjini učencev doživlja pogosto ali zelo pogosto.
Pri doživljanju stresa se ponovno kaže, da starejši učenci doživljajo več stresa kot mlajši, vidna pa je tudi razlika, da deklice stres doživljajo bolj na psihološko-fiziološki ravni, medtem ko dečki stres doživljajo bolj na negativno vedenjski ravni.
Raziskovalci so preverjali tudi razlike med tistimi učenci, ki stres doživljajo zelo pogosto in tistimi, ki stresa skoraj ne doživljajo. Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. V večji meri kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč.
Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev.
Za pot v šolo skoraj 70 % učencev porabi do 10 minut, 24 % pa do pol ure. Za pisanje domačih nalog 55 % učencev porabi pol ure, 80 % šolarjev pa za pisanje domačih nalog ne porabi več kot eno uro. Več časa osnovnošolci namenijo učenju in sicer jih kar 65 % nameni eno uro učenja dnevno.
Bolj pa je zanimiva časovna razporeditev uporabljanja mobilnih naprav in računalnikov. 27 % vprašanih osnovnošolcev preživi na napravah 30 minut dnevno, 30 % do ene ure, 23 % pa do dve uri na dan. Od vseh vprašanih šestošolcev in osmošolcev jih četrtina naprave uporablja za iskanje informacij, ki jih potrebujejo za šolo.
Na vprašanja o stresu, šolskem delu, odnosih v šoli in doma je odgovarjalo 8.316 učencev, pokrite pa so bile vse slovenske regije.
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili izsledke raziskave, je minister za izobraževanje znanost in šport dr. Jernej Pikalo povedal, da bodo na podlagi konkretnih podatkov, ki so jih pridobili s to raziskavo, šole lahko še boljše in bolj učinkovito organizirale pouk in šolski urnik.
Minister dr.@JernejPikalo:"Sedaj z raziskavo glede stresa in obremenjenosti učencev ne operiramo več le z mnenji, ampak imamo konkretne podatke. Učitelje bomo z rezultati seznanili, že sedaj pa imajo šole možnost fleksibilnega organiziranja pouka in urnika."@zrss_si #NAJSOLA pic.twitter.com/RWHDc5S4pf
— MIZŠ (@MIZS_RS) May 21, 2019
Slovenski učenci niso nadpovprečno pod stresom
Raziskovalci so doživljanje stresa razdelili v štiri podskupine: pouk in delo za šolo, dejavnosti izven pouka, pričakovanja staršev in odnosi v šoli. Pri tem so vrednosti nad srednjo stopnjo obremenjenosti zaznali le znotraj skupine pouk in delo v šoli, ki je učencem povzročala več stresa, kot bi pričakovali. Znotraj te skupne predstavlja največ stresa ocenjevanje in veliko število predmetov v šoli. Skoraj 65 % učencev dojema ocenjevanje kot precej ali močno obremenjujoče, le 15% pa dojema ocenjevanje kot minimalno obremenjujoče. Veliko število predmetov pa povzroča stres slabi polovici učencev.
Fantje doživljajo več stresa kot dekleta. Stopnja stresa pa se proti koncu osnovnošolske vertikale povečuje. raziskava je zaznala tudi, da odnosi v šoli in pričakovanja staršev otrokom ne povzročata pretiranega stresa.
Raziskava je merila tudi, kdaj so učenci najbolj izpostavljeni stresorjem. Pri tem so raziskovalci ugotovili, da stresorji vezani na pouk in odnose v šoli med našimi šestošolci in osmošolci niso najbolj pogosti. Vseeno pa so učenci stresu najbolj izpostavljeni zaradi značilnosti pouka (zahtevnost snovi, nezanimiv predmet...), bistveno manj pa zaradi odnosa z učitelji, sošolci ali zaradi načina učenja.
Kako se stres odraža na mladostnikih?
Na Zavodu RS za šolstvo so merili tudi, kako učenci doživljajo stres. Pri tem so znake stresa razdelili na psihološko-fiziološke znake (nimam apetita, ne morem se skoncentrirati) in negativno vedenjske znake stresa (ne naredim domače naloge, učim se kampanjsko). Stresa učenci v takih oblikah ne doživljajo ravno pogosto, pri tem pa so izjema utrujenost, in občutek napetosti, ki ga dve tretjini učencev doživlja pogosto ali zelo pogosto.
Pri doživljanju stresa se ponovno kaže, da starejši učenci doživljajo več stresa kot mlajši, vidna pa je tudi razlika, da deklice stres doživljajo bolj na psihološko-fiziološki ravni, medtem ko dečki stres doživljajo bolj na negativno vedenjski ravni.
Raziskovalci so preverjali tudi razlike med tistimi učenci, ki stres doživljajo zelo pogosto in tistimi, ki stresa skoraj ne doživljajo. Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. V večji meri kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč.
Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev.
Kako pa učenci porabljajo svoj prosti čas?
Za pot v šolo skoraj 70 % učencev porabi do 10 minut, 24 % pa do pol ure. Za pisanje domačih nalog 55 % učencev porabi pol ure, 80 % šolarjev pa za pisanje domačih nalog ne porabi več kot eno uro. Več časa osnovnošolci namenijo učenju in sicer jih kar 65 % nameni eno uro učenja dnevno.
Bolj pa je zanimiva časovna razporeditev uporabljanja mobilnih naprav in računalnikov. 27 % vprašanih osnovnošolcev preživi na napravah 30 minut dnevno, 30 % do ene ure, 23 % pa do dve uri na dan. Od vseh vprašanih šestošolcev in osmošolcev jih četrtina naprave uporablja za iskanje informacij, ki jih potrebujejo za šolo.
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
1 komentar
AlojzZ
Zavod za šolstvo ocenjuje lastno delo ... v opozicijskem spletnem časopisu. Zanimivo. So spletne strani domovine.je padle?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.