Zavod za šolstvo RS je med slovenskimi šestošolci in osmošolci naredilo raziskavo o obremenjenosti slovenskih šolarjev. Raziskovalci so poskušali ugotoviti predvsem to, ali so naši osnovnošolci pod stresom in kaj jim stres v največji meri povzroča. Izsledki raziskave so sicer spodbudni, saj slovenski učenci niso nadpovprečno obremenjeni s stresom.
Na vprašanja o stresu, šolskem delu, odnosih v šoli in doma je odgovarjalo 8.316 učencev, pokrite pa so bile vse slovenske regije.
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili izsledke raziskave, je minister za izobraževanje znanost in šport dr. Jernej Pikalo povedal, da bodo na podlagi konkretnih podatkov, ki so jih pridobili s to raziskavo, šole lahko še boljše in bolj učinkovito organizirale pouk in šolski urnik.
Minister dr.@JernejPikalo:"Sedaj z raziskavo glede stresa in obremenjenosti učencev ne operiramo več le z mnenji, ampak imamo konkretne podatke. Učitelje bomo z rezultati seznanili, že sedaj pa imajo šole možnost fleksibilnega organiziranja pouka in urnika."@zrss_si#NAJSOLApic.twitter.com/RWHDc5S4pf
Raziskovalci so doživljanje stresa razdelili v štiri podskupine: pouk in delo za šolo, dejavnosti izven pouka, pričakovanja staršev in odnosi v šoli. Pri tem so vrednosti nad srednjo stopnjo obremenjenosti zaznali le znotraj skupine pouk in delo v šoli, ki je učencem povzročala več stresa, kot bi pričakovali. Znotraj te skupne predstavlja največ stresa ocenjevanje in veliko število predmetov v šoli. Skoraj 65 % učencev dojema ocenjevanje kot precej ali močno obremenjujoče, le 15% pa dojema ocenjevanje kot minimalno obremenjujoče. Veliko število predmetov pa povzroča stres slabi polovici učencev.
Fantje doživljajo več stresa kot dekleta. Stopnja stresa pa se proti koncu osnovnošolske vertikale povečuje. raziskava je zaznala tudi, da odnosi v šoli in pričakovanja staršev otrokom ne povzročata pretiranega stresa.
Vir: ZRSŠ (klik za povečavo)
Raziskava je merila tudi, kdaj so učenci najbolj izpostavljeni stresorjem. Pri tem so raziskovalci ugotovili, da stresorji vezani na pouk in odnose v šoli med našimi šestošolci in osmošolci niso najbolj pogosti. Vseeno pa so učenci stresu najbolj izpostavljeni zaradi značilnosti pouka (zahtevnost snovi, nezanimiv predmet...), bistveno manj pa zaradi odnosa z učitelji, sošolci ali zaradi načina učenja.
Kako se stres odraža na mladostnikih?
Na Zavodu RS za šolstvo so merili tudi, kako učenci doživljajo stres. Pri tem so znake stresa razdelili na psihološko-fiziološke znake (nimam apetita, ne morem se skoncentrirati) in negativno vedenjske znake stresa (ne naredim domače naloge, učim se kampanjsko). Stresa učenci v takih oblikah ne doživljajo ravno pogosto, pri tem pa so izjema utrujenost, in občutek napetosti, ki ga dve tretjini učencev doživlja pogosto ali zelo pogosto.
Pri doživljanju stresa se ponovno kaže, da starejši učenci doživljajo več stresa kot mlajši, vidna pa je tudi razlika, da deklice stres doživljajo bolj na psihološko-fiziološki ravni, medtem ko dečki stres doživljajo bolj na negativno vedenjski ravni.
Vir: ZRSŠ
Raziskovalci so preverjali tudi razlike med tistimi učenci, ki stres doživljajo zelo pogosto in tistimi, ki stresa skoraj ne doživljajo. Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. V večji meri kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč.
Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev.
Kako pa učenci porabljajo svoj prosti čas?
Za pot v šolo skoraj 70 % učencev porabi do 10 minut, 24 % pa do pol ure. Za pisanje domačih nalog 55 % učencev porabi pol ure, 80 % šolarjev pa za pisanje domačih nalog ne porabi več kot eno uro. Več časa osnovnošolci namenijo učenju in sicer jih kar 65 % nameni eno uro učenja dnevno.
Bolj pa je zanimiva časovna razporeditev uporabljanja mobilnih naprav in računalnikov. 27 % vprašanih osnovnošolcev preživi na napravah 30 minut dnevno, 30 % do ene ure, 23 % pa do dve uri na dan. Od vseh vprašanih šestošolcev in osmošolcev jih četrtina naprave uporablja za iskanje informacij, ki jih potrebujejo za šolo.
KOMENTAR: Uredništvo
Naši učenci niso pod stresom. Je zato naša šola avtomatično dobra?
Izsledki raziskave so za vse vzpodbudni: naši šolarji niso tako pod stresom kot smo to pričakovali. Kar je seveda dobro, saj si vsi želimo, da bi naši otroci znanje nabirali v okolju, ki je spodbudno, sproščeno in zaradi tega najbolj optimalno za otrokov celosten razvoj.
Seveda pa ne moremo biti s temi izsledki kar pomirjeni. Raziskava je potrdila bojazni, ki jih starši in pedagoški delavci že dalj časa izrekajo na glas: da je obseg predmetov prevelik, ocenjevanje v taki obliki, kot ga poznamo, pa za učence stresno in neučinkovito.
Vprašanje torej ostaja kaj bomo z izsledki te raziskave naredili. Bo to zgolj dober alibi, s katerim bomo nujno potrebne spremembe v šolskem sistemu, odložili v prihodnost, ali bo to prvi korak k sistematičnim in premišljenim spremembam, ki si jih znotraj šolskega sistema vsi želijo.
Vsekakor pa je zelo vzpodbudno to, da se otroci v šoli med svojimi vrstniki in učitelji počutijo dobro in da medvrstniški odnosi in odnosi z učitelji niso vir stresa.
1 komentar
AlojzZ
Zavod za šolstvo ocenjuje lastno delo ... v opozicijskem spletnem časopisu. Zanimivo. So spletne strani domovine.je padle?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.