Slovenski očetje bodo tožili državo na ESČP, ker jim krati pravico do stikov z otroki

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini smo že pisali o diskriminaciji očetov iz ločenih starševskih zvez pri vzdrževanju stikov s svojimi otroki. V 90 odstotkih primerov je skrbništvo dodeljeno materam, pogosto pa se dogaja, da te kasneje stik očeta z otrokom omejujejo na vse mogoče načine. Tudi z izmišljenimi trditvami o očetovskem nasilju in podobno.

Sedaj je obupanim očetom dokončno prekipelo. Zaradi "hude in intenzivne diskriminacije" s strani sodišč in Centrov za socialno delo v društvu DOOR napovedujejo tožbo slovenskih očetov proti državi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Društvo za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) združuje očete, ki so jim po ločitvi stiki z njihovimi otroki zelo omejeni. "V društvu ocenjujemo, da je v Republiki Sloveniji na tisoče očetov, ki nimajo stikov z otroci, se zanje borijo ali so jim nekako omejeni," pravijo v društvu,

Njihov cilj je sprejetje nove in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki bo usmerjena v osnovno otrokovo pravico do uravnoteženega in kvalitetnega življenja z obema staršema, tudi v primeru ločitve. "V Sloveniji je stanje neopisno daleč od tega. Je alarmantno," trdijo.

V Sloveniji se letno poroči več kot 6.000 parov, loči pa 2.000. Ob ločitvi se 20 odstotkov parov dogovori za sporazumno razvezo in stike z otroki. Ostane 80 odstotkov otrok, ki se nato, tako statistika, med starša delijo v razmerju 9:1 v korist mater.


Ob številnih "domačih ugrabitvah" (matere na vse mogoče načine preprečujejo stike otroka z očetom, med drugimi tudi z lažnimi obtožbami o nasiljem vedenju ali spolnem nadlegovanju) sedaj v društvu opažajo vse več "čezmejnih ugrabitev." Z globalizacijo je namreč čedalje več mešanih parov, pri čemer se eden od staršev odloči, da se bo vrnil ali šel na počitnice v matično domovino, otroka pa tam obdržal in ga tako "ugrabil."

Nedavno je odmeval primer, ko se je oče pred agresivno materjo z otrokom zatekel k sosedom, Mati je poklicala policijo in ta ji je, skupaj z interventno službo Centra za socialno delo, z otrokom omogočila odhod na varno mesto. V naslednjem času so očetu onemogočali stik z otrokom, vse dokler ni mati izvedla svojega načrta ter otroka odpeljala v tujino - na Kitajsko ter z njim tam tudi ostala. In to navkljub temu, da po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok starš, ki mu je dodeljeno skrbništvo, ne more otroku brez privolitve drugega starša (sekundarnega skrbnika) spremeniti običajnega prebivališča.

Primer je obravnavala varuhinja človekovih pravic in ugotovila, da je CSD posegel v pravico otroka do posebnega varstva in skrbi ter nedopustno posegel v pravico očeta do enakosti pred zakonom.

V društvu opozarjajo, da je podobnih primerov ogromno.

Predlagali spremembe družinskega zakonika, a ostali neuslišani


V takšnih in drugačnih postopkih je bilo po navedbah društva DOOR v zadnjih 27 letih ujetih okrog 50 tisoč otrok. In 90 odstotkov teh je v skrbništvo pridobila mati.

Psiholog dr. Andrej Perko pravi, da očetje pred sodiščem praktično nimajo možnosti, da dobijo skrbništvo nad otroci, razen če je mati odvisnica od drog, alkoholičarka ali prostitutka.

V društvu so so s pristojnimi državnimi institucijami želeli sodelovati pri oblikovanju novega družinskega zakonika, da bi ta vendarle omogočal uravnotežene stike otrok s starši po ločitvi. Predlagali so sostarševstvo - kar pomeni, da sodišče ob ločitvi a priori določi uravnotežene stike, da se nekako prepreči lažne ovadbe in da se otroci izključijo iz sodnih postopkov.

Ker njihovi predlogi večinoma niso bili upoštevani, sedaj pripravljajo tožbo proti državi na ESČP. Ta bo vložiena po tem, ko bo sprejet zakon o kolektivnih tožbah, predvidoma marca ali aprila letos.

KOMENTAR: Uredništvo
Diskriminacije, ki jih nočejo opaziti
Diskriminacija raznih družbenih skupin je v Sloveniji vselej aktualna tema. Še posebej so nanjo pregovorno občutljivi leve vlade - sedanja je celo ustanovila institut Zagovornika načela enakosti. A kaj, ko so prioriteta levičarjev predvsem ženska enakopravnost, tako imenovane pravice LGBTQ, Romov in ljudi po narodnosti iz nekdanje SFRJ, resnične diskriminacije pa sploh ne opazijo, oziroma je nočejo opaziti. Denimo diskriminacije slovenskih šolarjev v zasebnih šolah z javno veljavnim programom, odpravo katere neuspešno že tri leta zahteva Ustavno sodišče ali pa diskriminacije moških, ki tudi ni tako redka, kot se zdi navzven. Primeri skrbništva otrok so najlepši primer, kako očetje postanejo postranske žrtve napačnega fokusa na področju diskriminacije. Ker slovenska politika in družba zanje nima posluha, se morajo tako zatekati k drastičnim ukrepom, kot so tožbe na evropski ravni. Kot kaže praksa in priča zdrava pamet, skorajda ni dvomiti, da bodo tudi očetje, združeni v društvu DOOR, pri tem uspešni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00