Slovenski državni turizem: si vlada ustvarja še en državni koncern, ki bo služil političnemu izčrpavanju?

Uredništvo
3

Vladni viri napovedujejo, da je prenos slovenskih turističnih podjetij v državni lasti na Slovenski turistični holding le še vprašanje časa. Odločitev o tem naj bi bila ta teden tudi uradno sprejeta na seji vlade. Za poznavalce ti podatki sicer niso prav nič presenetljivega.

Dejanje se napoveduje že vsaj od leta 2015. Bolj zanimivo bo, kako bo združevanje uspelo upravičiti slovenski vladi. Ter to kot dobro idejo prodati davkoplačevalcem. Že od vsega začetka je namreč jasno, da celotna zgodba močno diši po korupciji.

Da se pripravlja takšen scenarij, smo lahko slutili že jeseni leta 2015, ko je bilo v nepojasnjenih okoliščinah odžagano vodstvo DUTB. Formalni razlog je sicer tičal v previsokih prejemkih njene uprave, toda pismo razrešenega Larsa Nyberga ni dajalo prav nobenega dvoma, da so za tem tičali vzroki, povezani z usodo holdinga Sava.

Prezadolženi holding, ki ni smel propasti

Dejstvo je, da holding Sava takrat ni smel pasti. Z njim bi namreč v druge roke odšli tudi hoteli v skupini Sava Turizem, največji turistični igralec na slovenskem trgu. Štiri leta kasneje se zgodba, ki jo je slutiti že v Nybergovem pismu, tudi dejansko izvaja. Proces bi najverjetneje stekel že pred leti, a se postopku prenosa upirata tako DUTB kot SDH.

Medtem pa Sava kljub prisilni poravnavi kupuje dodatne turistične kapacitete, tako je aprila letos svoj delež v Hotelih Bernardin povečala s 56 % na 81 %. Še lani novembra je ta delež znašal manj kot 40 %.

Avgusta letos so na DUTB pristali tudi hoteli Istrabenz Turizma. To se je zgodilo kljub temu, da si je za iste kapacitete prizadeval tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić. Toda ta je bil do sedaj uspešen zgolj pri pridobitvi nekaj več kot 10 % deleža v Hotelih Bernardin. Ta delež je pomemben zlasti zato, ker ga holding Sava sedaj ne more preprosto iztisniti iz družbe. Toda možnosti, da bi mu vendarle uspel prevzem pomembnega dela slovenskih turističnih kapacitet, so minimalne.

100 milijonov evrov za “STH”

Opazimo lahko, da so slovenske turistične nastanitve torej že v državni lasti. A kljub temu načrt ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška predvideva vsaj za 65 oziroma 95 milijonov evrov stroškov. Vlada bi namreč iz lastništva Save spravila tudi ameriški sklad York.

Pri tem predlogu se postavlja vprašanje, s čim upravičiti takšno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Z njim bi namreč državni hoteli postali le še malo bolj državni. Na njihovo poslovanje s stališča kvalitete ponudbe ali cenovne konkurenčnosti ta denar ne bi vplival. Gre izključno za popolno obvladovanje panoge. Državni delež v turistični dejavnosti bi skupaj z nekaterimi drugimi naložbami v delni državni lasti (npr. Terme Čatež), bi tako znašal približno 40 %.

To pa je že delež, pri katerem bi morala svoje povedati tudi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Kopičenje tako velike moči v rokah enega samega igralca je s stališča varstva konkurence namreč nesprejemljivo.

Medtem pa vladni načrti zaenkrat ne sprožajo napetosti v koaliciji. To so sicer malo verjetne saj alternativi, kar je prodaja dela hotelskih kapacitet srbskemu poslovnežu Miodragu Kostiću, niso naklonjeni.

Kaj bo od prodaje imel minister Počivalšek

Neprijetnih vprašanj ob uradni predstavitvi strategije bo sicer zagotovo deležen gospodarski minister Zdravko Počivavšek. Še vedno namreč ni razjasnjena njegova prodaja deleža v Termah Olimia, kjer se je svojega deleža pred več kot štirimi leti rešil za drobiž. Mnogi pravijo, da zgolj fiktivno. V tem primeru bi s prenosom na Slovenski turistični holding dobro zaslužil tudi sam.

Boj za zadnje kose državnega premoženja

Turizem in hotelirstvo je specifična panoga, ki zahteva predanega lastnika z dovolj kapitala. Donos nanj je nizek. Toda, kar je bolj pomembno, ob dobrem upravljanju je stabilen in reden. Turistični dohodki ne presahnejo tudi v recesiji.

Prav v tem gre iskati razlog, zakaj si oblast ta del slovenskega gospodarstva tako boji izpustiti iz rok. Zagotovo ni običajno, da bi bil turizem v katerikoli državi na svetu v državni lasti. Država se namreč le s težavo odziva na potrebe te panoge. Ta mnogokrat potrebuje svež kapital. Kasneje ga sicer tudi dobro obrača, a večina investitorjev od tega ni pretirano obogatela. Sploh neizkušene zna dejavnost spraviti tudi v resne težave. V primeru teh lahko dejavnost postane jama brez dna.

Dobički, ki jih trenutno delajo slovenski hoteli, so za nekatere akterje zelo mikavni. Zato delajo vse, da ne bi slučajno pristali v tuji lasti. In to kljub temu, da bi investitorji iz branže zanje zagotovo bolje poskrbeli. Več kot očitno gre za eno zadnjih prerazporeditev državnega premoženja, ki bo slednjič le prišlo v prave roke.

Morda bo norost o 40 % lasti turističnih kapacitet v državni lasti ustavila AVK. A je le malo verjetno, da bo agencija blokirala odločitve vlade. Interesi igralcev iz ozadja, zlasti Mateja Narata iz Save in Boruta Jamnika iz Modre zavarovalnice so preprosto premočni in preveliki. Zato se jim bodo na AVK, kljub formalni neodvisnosti, najverjetneje morali ukloniti.

 

3 KOMENTARJI

  1. Turizem je gospodarska panoga, ki lahko uspeva le, če je v privatnih rokah. V glavnem slni na družinskih podjetjih.
    V turizmu je skorajda nemogoče zaposliti delavca z osem urnim delovnikom. V turizmu so izrazita dnevna nihanja aktivosti, tedenska nihanja in seveda sezonska.
    Takšnim nihanjem je lahko kos le družina, ki se žrtvuje in dela takrat, ko so gostje. Ko jih ni počiva, ne glede na to, ali je to dopoldne, ali popoldne, ali je to pondeljek, ali seda in ali je to november, ali marec.
    Na razpolago je tedaj, ko gostje to potrebujejo in počiva, ko gostov ni.
    Pri podržavljanju turizma pa gre za veliko prevaro, ki so jo prevaranti sami ocenili na 100 milijonov.
    Ali ne bi slovenski turizem imel več od tega, če bi rešili Adrio, kot pa da bodo finančno podprli mafijo, ki strga vse, kjer je še možno kaj postrgati.

  2. V deželici na nesrečni strani Alp se nič ne zgodi po naključju in po zdravi pameti, tudi turistični holding ne.

    To bo le še en obvod za izčrpavanje gospodarstva in še en priročen bankomat ter sredstvo za zamegljevanja razmer v turističnem gospodarstvu.

    Ni pomembno, kdo pije, važno je, kdo plača.

  3. Pri matematiki v osnovni šoli do nas učili vektorje, kar pomeni da se telo giblje v smeri rezultante sil. V državi ni nič drugače. Predstavljo osnovno ljudem vidno idejo-silo, a stvari se zaradi nevidnih sil rezultirajo povsem drugam.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime