Slovenske železnice nič več iz časov Avstro-Ogrske

Blaž Čermelj
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska prometna infrastruktura z velikimi koraki stopa v boljše čase. Ena od najpomembnejših projektov se trenutno odvijata v bližini Jesenic pod vznožjem Karavank, kjer pomembno prometno pot iz savske v dravsko dolino že od leta 1906 skrajšuje skoraj osem kilometrov dolg železniški predor.

Devetdeset let kasneje so ob njem začeli vrtati tudi cestni predor, ob naraščanju prometa pa sta se v zadnjih desetletjih izkazala kot premalo zmogljiva in preveč zastarela za trenutne potrebe. Zato je padla odločitev o njuni nadgradnji.

Prvi korak k nadgradnji tega prometnega vozlišča je bil simbolično dokončan včeraj, ko sta slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler s slovesno vožnjo skozi predor naznanila zaključek njegove varnostno-tehnične nadgradnje. Ob tem sta izrazila prepričanje, da železnice predstavljajo hrbtenico mobilnosti prihodnosti.

Desetmesečni projekt prenove je bil veliko zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled. Gradbincem je bil  namreč prihranjen zgolj del, ki se tiče vrtanja predorske cevi, vse preostalo pa je bilo potrebno zgraditi na novo. Tako je bilo iz predora odstranjeno praktično vse, kar ni predstavljajo njegovih nosilnih sten. Le te pa so bile na poškodovanih mestih sanirane. Obnovljen je bil tudi sam vhodni portal, uredili pa so tudi odvodnjavanje vode, intervencijske poti ter sisteme za zagotavljanje požarne varnosti.

Nekdanjo dvotirno progo je zamenjal en sam tir. Ta poteza je bila smiselna tudi zato, ker se številni vlaki zaradi večjih dimenzij v predoru že sedaj niso mogli srečevati, njihova hitrost pa bo po novem lahko 120 in ne več zgolj 50 kilometrov na uro. Proga sedaj ustreza evropski kategorizaciji D4 in dopušča 22,5 tone osnega pritiska. Vse to pomeni, da se je kapaciteta predora, kljub odstranitvi enega tira, v praksi znatno povečala.

Stroški prenove, ki v tem trenutku še ni popolnoma končana, naj bi Slovenijo in Avstrijo skupno stali 79 milijonov evrov, od tega je 49 milijonov prispeval evropski kohezijski sklad.

Slovenija obnovila tudi del gorenjske proge


Tako obsežna prenova je bila razumljivo načrtovana že za nekaj let vnaprej, zato bi bilo zasluge zanjo nepravično pripisati zgolj ekipi enega ministrstva. Je pa zdajšnja ekipa pod vodstvom agilnega ministra Jerneja Vrtovca dala velik pospešek tudi sočasni obnovi gorenjske proge. Obnova le te naj bi namreč v času popolne zapore predora potekala zgolj do postajališča Podnart. Zdajšnja ekipa pa se je  odločila, da si raje zastavi ambicioznejši cilj ter začne s prenovo železniške proge vse do Kranja.

Le ta bo trajala še vse do 22. avgusta, v tem času se bodo uredile še nekatere protihrupne ograje (Hrušica) ter dokončala potniška infrastruktura tudi na manjših železniških postajah. Ve tem času bodo lokalne potniške vlake še vedno nadomeščali z avtobusi. Tovorni in mednarodni potniški promet pa že lahko potekata nemoteno.

Železnica mora postati hrbtenica prevoza tovora in potnikov


Kot je na slovesnosti ob predaji obnovljenega predora v promet poudaril minister Vrtovec, se ministrstvo zaveda, "da mora slovenska železnica v praksi postati hrbtenica prevoza potnikov in tovora in mora odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa. Leto 2021 je evropsko leto železnic v okviru katerega na Ministrstvu za infrastrukturo spodbujamo železniški promet kot trajnostno, mobilno in varno rešitev za vse udeležence v prometu."



Slovenija v tem trenutku tako ne posodablja zgolj železniške infrastrukture na Gorenjskem, temveč tudi progo skozi Zasavje in progo od Maribora do državne meje (Šentilja), kjer se gradita novi predor Pekel in viadukt Pesnica. Proga pa se v tem trenutku že obnavlja tako, da bo v prihodnosti ob dogovoru z Avstrijo omogočila graditev tudi drugega tira.

Slovenija bo za posodobitev železniške infrastrukture samo letos namenila 509 milijonov evrov, še dodatnih 280 pa si je v prihodnjih letih zagotovila tudi evropskega načrta za okrevanje in odpornost.

Gradbinci skoraj kilometer globoko v Karavankah


Eden ključnih projektov se bo v prihodnje odvijal na Kraškem robu, kjer gradbišča II. tira Divača - Koper trenutno bolj ali manj mirujejo. Vendar pa se gradbinci že pripravljajo na skorajšnji začetek gradnje.

Je pa v tem trenutku polno operativno gradbišče nove cevi karavanškega cestnega predora, kjer so gradbinci izkopali že skoraj kilometer nove cevi. Trenutna dela potekajo brez nezgod in drugih večjih težav. Sam izkop predorske cevi pa bo trajal še več let, po predvidevanjih naj bi z deli tako zaključili v maju 2025.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Projekti morajo biti pripravljeni
Projekti modernizacije slovenskih železnic potekajo s, za slovenske razmere, silovito hitrostjo. Prihajajo novi vlaki, vse več odsekov prog pa dovoljuje hitrosti od 120 pa vse do 160 kilometrov na uro. Ob pretekli krizi se je za Slovenijo kot katastrofalno izkazalo dejstvo, da pravzaprav ni imela pripravljenih resnih investicij, ki bi omogočile, da država s svojim investiranjem dodatno požene gospodarstvo. Kot kaže, pa smo se vsi skupaj iz tega precej naučili. Razveseljivo je tudi, da z racionalno pripravo naslednjih projektov nadaljuje tudi sedanja ekipa. Jasno je, da kljub energetskemu dovoljenju nove jedrske elektrarne v Sloveniji še ne bomo (kmalu) gradili. Ter da se bodo projekti izgradnje dvotirnih železniških prog do Grosupljega, Kranja in Kamnika lahko začeli šele ob koncu tega desetletja. Toda nekoč bodo ti projekti za Slovenijo nujni. Ključno torej je, da se projekti načrtujejo pravočasno, dolgoročno in naposled tudi vodijo dobro. Kot kaže, zdajšnji ekipi to tudi uspeva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vroča tema: Zakaj je železniška postaja Jesenice dražja od predora Karavanke (Jernej Vrtovec in Gregor Ficko)
  • 21. 03. 2024
Posledice napadov v Rdečem morju kažejo, da je infrastrukturna oboroževalna tekma v polnem teku
  • 27. 01. 2024
Golob znova ignoriral parlamentarno komisijo in se izognil pojasnjevanju poslov v podjetju Star Solar
  • 20. 03. 2024