Slovenske univerze in akademska (ne)poštenost
POSLUŠAJ ČLANEK
Kmalu bo minilo tri leta od izbruha afere s plačnimi dodatki za stalno pripravljenost. Ta je močno škodovala ugledu Univerze v Ljubljani, zaradi afere pa je prišlo tudi do kadrovskih sprememb v vrstah prejšnje (Cerarjeve) vlade. Zgodba se sedaj zaključuje na sodišču, država toži univerzo za 781.100 evrov nezakonito porabljenega denarja.
Na vrhuncu afere so nekateri glasovi iz univerzitetnih vrst poudarjali, da je ta afera pravzaprav le manjši del nepravilnosti, s katerimi se sooča slovenski akademski prostor.
Vse bolj se kaže, da imajo prav. Pretekli teden je sledila nova afera, tokrat na Filozofski fakulteti. Ta je predstojnikom posameznih oddelkov ter dekanom in prodekanom izplačevala dodatne honorarje preko podjemnih pogodb. Tako je po oceni Primorskih novic bilo izplačanih več kot 500.000 evrov.
Zgodba bi morda ostala neodkrita, če ne bi takšen znesek izplačil za delo na fakulteti ne imel kar precejšnjega vpliva, zato novo vodstvo ob tem ni moglo mižati. Fakulteta je naročila revizijo izplačil in ta je pokazala na sporne prakse.
Za razliko od ostalih afer se zdi, da bo pri tej manj sprenevedanja. Nekdanja dekanja Filozofske Fakultete in sedanja prorektorica Univerze v Ljubljani, Branka Kalenić Ramšak, je nemudoma odstopila s tega mesta, rektor univerze Igor Papič pa ga je sprejel. Obenem je odredil revizijo podobnih praks na ostalih članicah univerze.
S tem dejanjem sta si oba vsaj za nekaj časa zagotovila mir, afera je hitro izginila iz medijev, kar vpletenim, od katerih nihče noče podajati uradnih izjav, več kot očitno godi.
Bati se je, da bo univerza dejanje sankcionirala zgolj do te mere, da ne bo prizadela svojega ugleda. V nasprotnem primeru bi lahko tako dekan Filozofske fakultete kot rektor Univerze v Ljubljani že v petek ali vsaj v ponedeljek stopila pred novinarje in razložila širše okvirje zgodbe.
Podobni primeri so se že dogajali, recimo v primeru profesorice Karmen Erjavec. To je Častno razsodišče Slovenskega komunikološkega društva izreklo izključitev iz društva zaradi kršitev statuta. Toda Etična komisija Univerze v Ljubljani njene krivde ni mogla dokazati, čeprav je njena nedoslednost navajanja razvidna tudi iz uradno objavljenih člankov.
Tudi druga in tretja največja univerza v Sloveniji, tista v Mariboru in na Primorskem nista imuni na afere. Na Univerzi v Mariboru so nezakonito odpustili sodelavca, ki sta opozarjala na mobing in spolno nadlegovanje. Na Univerzi na Primorskem pa se je Fakultete za Humanistične študije zaradi neizvajanja raziskovalnega dela, ki so ga njeni profesorji zaradi boljšega plačila izvajali na ZRS Koper, finančno skorajda sesedla, kar je močno vplivalo na kakovost njenega programa.
Vse tri navedene univerze imajo sprejete svoje etične kodekse, ki zaposlene zavezujejo k določenim vrednotam. Univerza na Primorskem jih navaja v tem vrstnem redu: poštenost, odličnost, odgovornost, dostojanstvo in odprtost. Podobno piše v etičnem kodeksu univerze v Ljubljani. Kot temeljne vrednote univerze so izpostavljene: znanstvena in pedagoška odličnost ter poštenost, avtonomija, svoboda znanstvenega in raziskovalnega dela, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanizem, socialna pravičnost, enakopravnost in resnica.
Bežanje od odgovornosti in pometanje kršitev pod preprogo k uresničevanju teh ciljev nikakor ne koristi. Upati je, da se bodo vpleteni tega držali.
Na vrhuncu afere so nekateri glasovi iz univerzitetnih vrst poudarjali, da je ta afera pravzaprav le manjši del nepravilnosti, s katerimi se sooča slovenski akademski prostor.
Vse bolj se kaže, da imajo prav. Pretekli teden je sledila nova afera, tokrat na Filozofski fakulteti. Ta je predstojnikom posameznih oddelkov ter dekanom in prodekanom izplačevala dodatne honorarje preko podjemnih pogodb. Tako je po oceni Primorskih novic bilo izplačanih več kot 500.000 evrov.
Zgodba bi morda ostala neodkrita, če ne bi takšen znesek izplačil za delo na fakulteti ne imel kar precejšnjega vpliva, zato novo vodstvo ob tem ni moglo mižati. Fakulteta je naročila revizijo izplačil in ta je pokazala na sporne prakse.
Za razliko od ostalih afer se zdi, da bo pri tej manj sprenevedanja. Nekdanja dekanja Filozofske Fakultete in sedanja prorektorica Univerze v Ljubljani, Branka Kalenić Ramšak, je nemudoma odstopila s tega mesta, rektor univerze Igor Papič pa ga je sprejel. Obenem je odredil revizijo podobnih praks na ostalih članicah univerze.
S tem dejanjem sta si oba vsaj za nekaj časa zagotovila mir, afera je hitro izginila iz medijev, kar vpletenim, od katerih nihče noče podajati uradnih izjav, več kot očitno godi.
Za spremembo od ostalih afer se zdi, da bo pri tej manj sprenevedanja.
Nobena ni nedolžna
Bati se je, da bo univerza dejanje sankcionirala zgolj do te mere, da ne bo prizadela svojega ugleda. V nasprotnem primeru bi lahko tako dekan Filozofske fakultete kot rektor Univerze v Ljubljani že v petek ali vsaj v ponedeljek stopila pred novinarje in razložila širše okvirje zgodbe.
Podobni primeri so se že dogajali, recimo v primeru profesorice Karmen Erjavec. To je Častno razsodišče Slovenskega komunikološkega društva izreklo izključitev iz društva zaradi kršitev statuta. Toda Etična komisija Univerze v Ljubljani njene krivde ni mogla dokazati, čeprav je njena nedoslednost navajanja razvidna tudi iz uradno objavljenih člankov.
Tudi druga in tretja največja univerza v Sloveniji, tista v Mariboru in na Primorskem nista imuni na afere. Na Univerzi v Mariboru so nezakonito odpustili sodelavca, ki sta opozarjala na mobing in spolno nadlegovanje. Na Univerzi na Primorskem pa se je Fakultete za Humanistične študije zaradi neizvajanja raziskovalnega dela, ki so ga njeni profesorji zaradi boljšega plačila izvajali na ZRS Koper, finančno skorajda sesedla, kar je močno vplivalo na kakovost njenega programa.
Vse tri navedene univerze imajo sprejete svoje etične kodekse, ki zaposlene zavezujejo k določenim vrednotam. Univerza na Primorskem jih navaja v tem vrstnem redu: poštenost, odličnost, odgovornost, dostojanstvo in odprtost. Podobno piše v etičnem kodeksu univerze v Ljubljani. Kot temeljne vrednote univerze so izpostavljene: znanstvena in pedagoška odličnost ter poštenost, avtonomija, svoboda znanstvenega in raziskovalnega dela, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanizem, socialna pravičnost, enakopravnost in resnica.
Bežanje od odgovornosti in pometanje kršitev pod preprogo k uresničevanju teh ciljev nikakor ne koristi. Upati je, da se bodo vpleteni tega držali.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
6 komentarjev
Kraševka
Normalen Slovec _ Res je vedno dobro slišati dve plati "ZVONA". Hvala za vaš oris problemov !
Kraševka
Normalenslovenc, verjetno prihajate iz profesorskih vrst. Tudi med starimi profesorji se dobijo dobri in slabi. Nekateri se bolj posvečajo potovanju po svetu - kot podajanju predavanj na FAKULTETI. Služijo z raznimi projekti in občasno prihajajo na FAKS le ko so izpiti. V takem primeru se PREMALO POSVEČAJO ŠTUDENTOM.
Mislim, da je ocena v INDEKSU vedno stvar dveh študenta in profesorja. kdo nadzira profesorje ?
Sprehajalec
Res je prihajam iz profesorskih vrst in veste kakšna je razlika med posameznimi fakultetami?? Ker je komentar iz FF in ker je bila prej omenjena FS pa pojdimo lepo po vrsti. Na FF zmanjka prostora za parkiranje uslužbencev tam okoli 20 oktobra bolje po 1. novembru. Na FS pa je parkirišče za uslužbence celo leto polno, malo prostora ostane tam med 1. avgustom tja do 15. avgusta ali bolje Velikega šmarna. Vesel bom če bo kdo med študenti to razumel. Spoštovana Kraševka, ali veste da celo med rednimi študenti VEDO, da je izredno profesor zaposlen z krajšam delovnim časom redni profesor pa hodi v službo na fakulteto, Docenta pa tako ali tako ne poznajo, ker vse nazivajo s tovariš. Da te kap in tako bo skupaj s profesorjem ocenjevali znanje. Res je treba da pride Levica na oblast, da bodo študentje vsi zaspani prihajali ob 11. na predavanja, če se jim bo ljubilo. profesorji pa bodo imeli uro za štemplanje. Bistveno pa je ga. Kraševka, koliko študentov študira pa literaturi in prihaja na predavanja spraševat profesorje in koliko jih opravi izpit iz zapiskov s predavanj. Tale majhna razlika samo to pove da je treba gledati kaj je res in kaj res ni res.
Kraševka
Slovenec kremeniti 25.9. 0b 18,27,
Res je tako.
Rajko Podgoršek
Klančar - Slovenske univerze in javno šolstvo je v veliki meri diskreditirano. Naravoslovni faksi so malce boljši , čeprav sem dasiravno slišal da tudi boljše fakultete kot je na primer strojna v LJ zaostajajo zaradi starega kadra, starih nerelevantnih programov. Vrednost visokemu šolstvu zbijajo bolj družboslovni faksi, ekonomska se glede na nekatere lestvice še dobro drži.
To definitivno je priložnost za Katoliški inštitut. Po intervjuju v Reporterju sodeč so dobro zastavili, gredo tek na dolge proge, ne izpostavljajo se in lepo tiho delajo. Več možnosti jim dajem kot raznim GEA Collegeom in DOBA fakultetam itd. Če bodo dobro delali na direktnih povezavah s podjetji in nudenjem prakse ter mednarodnimi izmenjavami profesorskega kadra - na vsem tem sedaj že delajo - pričakujem dobre rezultate nekako v roku 10-15 let. Sam sem bil najprej skeptičen sedaj pa mislim, da jim bo morda uspelo.
Seveda pa upam, da bo tudi slovenski akademski visokošolski sektor prestrukturiral. Nekaj v smeri vavčerjev, uvedbe šolnin in sistema njihovega vračanja glede na uspešnost študija itd. Je v tujini dovolj zgledov.
Sprehajalec
Predlagam, da ROKC primerja povprečno starost na Fakulteti za strojništvo z ostalimi fakultetami ali morda elitnimi privatnimi šolami ala Jambrek. Pa se bo nato smejale cela Slovenija. Seveda to zahteva določen napor!! Če si namreč starejši najbrž ni treba človeka ubiti, odstraniti ali zamolčati, pa četudi si mlad katolik. Če se vrnem nazaj, FS ima akreditiran program pri ASINU (nemški agenciji za izobraževanje). Prva ga je imela in ga ima še letos, mladi nadebudneži pa razpravljajo o strategijah za mednarodne povezave. Tako da g. Rokc pojdite rajši malo po svetu in ne zganjajte revolucije po slovenskem internetu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.