Slovenske univerze in akademska (ne)poštenost

vir: Wikipedija
POSLUŠAJ ČLANEK
Kmalu bo minilo tri leta od izbruha afere s plačnimi dodatki za stalno pripravljenost. Ta je močno škodovala ugledu Univerze v Ljubljani, zaradi afere pa je prišlo tudi do kadrovskih sprememb v vrstah prejšnje (Cerarjeve) vlade. Zgodba se sedaj zaključuje na sodišču, država toži univerzo za 781.100 evrov nezakonito porabljenega denarja.

Na vrhuncu afere so nekateri glasovi iz univerzitetnih vrst poudarjali, da je ta afera pravzaprav le manjši del nepravilnosti, s katerimi se sooča slovenski akademski prostor.

Vse bolj se kaže, da imajo prav. Pretekli teden je sledila nova afera, tokrat na Filozofski fakulteti. Ta je predstojnikom posameznih oddelkov ter dekanom in prodekanom izplačevala dodatne honorarje preko podjemnih pogodb. Tako je po oceni Primorskih novic bilo izplačanih več kot 500.000 evrov.

Zgodba bi morda ostala neodkrita, če ne bi takšen znesek izplačil za delo na fakulteti ne imel kar precejšnjega vpliva, zato novo vodstvo ob tem ni moglo mižati. Fakulteta je naročila revizijo izplačil in ta je pokazala na sporne prakse.

Za razliko od ostalih afer se zdi, da bo pri tej manj sprenevedanja. Nekdanja dekanja Filozofske Fakultete in sedanja prorektorica Univerze v Ljubljani, Branka Kalenić Ramšak, je nemudoma odstopila s tega mesta, rektor univerze Igor Papič pa ga je sprejel. Obenem je odredil revizijo podobnih praks na ostalih članicah univerze.

S tem dejanjem sta si oba vsaj za nekaj časa zagotovila mir, afera je hitro izginila iz medijev, kar vpletenim, od katerih nihče noče podajati uradnih izjav, več kot očitno godi.
Za spremembo od ostalih afer se zdi, da bo pri tej manj sprenevedanja.

Nobena ni nedolžna


Bati se je, da bo univerza dejanje sankcionirala zgolj do te mere, da ne bo prizadela svojega ugleda. V nasprotnem primeru bi lahko tako dekan Filozofske fakultete kot rektor Univerze v Ljubljani že v petek ali vsaj v ponedeljek stopila pred novinarje in razložila širše okvirje zgodbe.

Podobni primeri so se že dogajali, recimo v primeru profesorice Karmen Erjavec. To je Častno razsodišče Slovenskega komunikološkega društva izreklo izključitev iz društva zaradi kršitev statuta. Toda Etična komisija Univerze v Ljubljani njene krivde ni mogla dokazati, čeprav je njena nedoslednost navajanja razvidna tudi iz uradno objavljenih člankov.

Tudi druga in tretja največja univerza v Sloveniji, tista v Mariboru in na Primorskem nista imuni na afere. Na Univerzi v Mariboru so nezakonito odpustili sodelavca, ki sta opozarjala na mobing in spolno nadlegovanje. Na Univerzi na Primorskem pa se je Fakultete za Humanistične študije zaradi neizvajanja raziskovalnega dela, ki so ga njeni profesorji zaradi boljšega plačila izvajali na ZRS Koper, finančno skorajda sesedla, kar je močno vplivalo na kakovost njenega programa.

Vse tri navedene univerze imajo sprejete svoje etične kodekse, ki zaposlene zavezujejo k določenim vrednotam. Univerza na Primorskem jih navaja v tem vrstnem redu: poštenost, odličnost, odgovornost, dostojanstvo in odprtost. Podobno piše v etičnem kodeksu univerze v Ljubljani. Kot temeljne vrednote univerze so izpostavljene: znanstvena in pedagoška odličnost ter poštenost, avtonomija, svoboda znanstvenega in raziskovalnega dela, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanizem, socialna pravičnost, enakopravnost in resnica.

Bežanje od odgovornosti in pometanje kršitev pod preprogo k uresničevanju teh ciljev nikakor ne koristi. Upati je, da se bodo vpleteni tega držali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike