Slovenske plače bodo, tudi po napovedani "razbremenitvi dela", ostale med bolj obdavčenimi

POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko v Franciji rumeni jopiči zahtevajo nižjo obdavčitev plač in v Avstriji to že udejanjajo, je čas, da pogledamo, kako obdavčene so v primerjavi z ostalimi članicami OECD slovenske plače.

Že dolgo ni skrivnost, da so med višje obremenjenimi. Toda metodologija OECD ne zmore prikazati vseh specifik obdavčitve. Velike razlike so že v sami strukturi. Samska oseba in oseba z visokimi prihodki je v Sloveniji med najbolj obdavčenimi na svetu. V ostalih primerih je obdavčitev navadno ugodnejša.

V oči pa bodejo tudi nekatere druge anomalije slovenskega trga dela. Med njimi so nizka obdavčenost kapitala v primerjavi z delom, kar sili ljudi v samozaposlitev. Problematična je tudi izrinjenost starejših delavcev s trga dela. Za podjetje so namreč vsako leto dražji. Zaposleni pa so v zameno za kratkoročno korist prikrajšani tudi pri izplačilih stroškov prevoza in malice. Ti namreč niso obdavčeni, kratkoročno je to sicer dobro, a vodi dolgoročno v nizke pokojnine in v primeri bolezni mnogo nižjo socialno varnost.

Kako obdavčen je povprečni slovenski delavec





Slovenski delavec je v primerjavi z ostalimi članicami OECD visoko obdavčen. Glede na NETO izplačilo, ki ga prejme na račun, v povprečju delodajalec v državne blagajne plača še dodatnih 43 % davkov in prispevkov. To je osma najvišja obdavčitev med članicami OECD. V grafu v oči bode zlasti višina prispevkov, ki gredo od plače zaposlenega - ti so najvišji OECD. Seveda tako ene kot druge plača delodajalec.

Obdavčitev se sicer nekoliko spremeni, če je gospodinjstvo veččlansko. V primerjavi uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov se, denimo pri štiričlanski družini obdavčitev zniža na približno 35 %.

Obenem pa graf izpušča, da imamo 50 % dohodninsko obdavčitev ljudi z najvišjimi prihodki. Pri njih bi brez olajšav obdavčitev znašala približno 60 % stroškov delodajalca. Kar zaposlene pogosto sili v drugačne oblike plačevanja zaposlenih. To je velika težava, saj je kapital bistveno manj obdavčen od plač. Tudi to, ob prvenstveno rigidni ureditvi zaposlovanja za določen čas, spodbuja netipične oblike dela. Obenem pa trenutna ureditev tako zaposlene kot nezaposlene sili v skrivanje svojih dohodkov pred davčno upravo. Zelo problematično je tudi plačevanje minimalnih prispevkov s strani samostojnih podjetnikov, saj jih ob upokojitvi vodi v revščino.

Avstrija znižuje obdavčitev


Med ekonomisti na splošno velja, da država vsekakor mora poskrbeti za delovanje socialnega in zdravstvenega sistema, a da previsoka obdavčitev dohodkov od dela dolgoročno ni produktivna. V tej luči je smiselno njihovo zmanjševanje. Prebivalstvo in gospodarstvo tako prihranjeni denar namreč porabi mnogo bolje kot država. To skuša z novo davčno zakonodajo storiti tudi Slovenija, a kot kažejo izračuni, bo šlo bolj za kozmetične popravke (odstotek ali dva) pri dohodninskih razredih, manjša prilagoditev olajšave in meja dohodninskih razredov za nekaj sto evrov.

Bistveno bolj ambiciozni so v sosednji Avstriji. Tam bodo dohodke države s strani dohodnine v spodnjih treh dohodninskih razredih v nekaj letih znižali s 25 % na 20 %, s 35 % na 30 % in z 42 % na 40 %. To pomeni, da bi zaposlenemu v Avstriji, ki prejema 1.500 evrov mesečne plače letno v denarnici ostalo okoli 500 evrov več, tistemu s 3000 evri plače pa 1000 evrov več.

Želje in priporočila po takšnih ukrepih so tudi v Sloveniji, a je trenutno le malo verjetnosti, da bi izvedli takšno reformo pokojninskega sistema. Po trenutnih načrtih Ministrstva za finance bi po prilagoditvi dohodninske lestvice in olajšav delavcu s povprečno plačo v Sloveniji na leto ostalo 144 € več, tistemu s plačo v višini dveh povprečnih pa 699 € več.

Kaj OECD priporoča Sloveniji


Glede na ostale članice OECD ta organizacija Sloveniji priporoča številne reforme. Te se morajo v prvi vrsti soočiti s staranjem prebivalstva. Pri Sloveniji pa obstaja težava, da delavci s trga dela odhajajo zelo zgodaj. Tudi zato, ker so predragi. Zato je nujno, da postanejo stroškovno konkurenčnejši.

Spremeniti pa se mora tudi obdavčitev. V Sloveniji se plačujejo zelo visoki prispevki delavcev za socialno in zdravstveno varnost. OECD zato priporoča, da se ti prispevki zmanjšajo, ter se namesto tega raje poveča dohodninska osnova. To bi delodajalce spodbudilo k večjemu zaposlovanju.

A trenutni trendi gredo ravno v nasprotno smer. Kot je izpogajala in v sporazum z vlado zapisala Levica, se bodo prispevki delodajalcev še dvigovali in sicer po 0,8 % na leto naslednja štiri leta. S tem bo Slovenija, sploh ob upoštevanju, da se Avstrija, Francija in še kakšna druga država, odločajo za korenitejše znižanje obremenitve dela, po lestvici obdavčitve še bolj napredovala proti vrhu.

Napoved gospodarske rasti v EU:

Po zadnji napovedi Evropske komisije o gospodarski rasti to pomlad Slovenijo prehitevajo Malta, "ultrakonservativna" Poljska, "neoliberalna" Irska, Slovaška, Orbanova Madžarska ...



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30