Slovenske plače bodo, tudi po napovedani “razbremenitvi dela”, ostale med bolj obdavčenimi

Uredništvo
6

Medtem ko v Franciji rumeni jopiči zahtevajo nižjo obdavčitev plač in v Avstriji to že udejanjajo, je čas, da pogledamo, kako obdavčene so v primerjavi z ostalimi članicami OECD slovenske plače.

Že dolgo ni skrivnost, da so med višje obremenjenimi. Toda metodologija OECD ne zmore prikazati vseh specifik obdavčitve. Velike razlike so že v sami strukturi. Samska oseba in oseba z visokimi prihodki je v Sloveniji med najbolj obdavčenimi na svetu. V ostalih primerih je obdavčitev navadno ugodnejša.

V oči pa bodejo tudi nekatere druge anomalije slovenskega trga dela. Med njimi so nizka obdavčenost kapitala v primerjavi z delom, kar sili ljudi v samozaposlitev. Problematična je tudi izrinjenost starejših delavcev s trga dela. Za podjetje so namreč vsako leto dražji. Zaposleni pa so v zameno za kratkoročno korist prikrajšani tudi pri izplačilih stroškov prevoza in malice. Ti namreč niso obdavčeni, kratkoročno je to sicer dobro, a vodi dolgoročno v nizke pokojnine in v primeri bolezni mnogo nižjo socialno varnost.

Kako obdavčen je povprečni slovenski delavec

Slovenski delavec je v primerjavi z ostalimi članicami OECD visoko obdavčen. Glede na NETO izplačilo, ki ga prejme na račun, v povprečju delodajalec v državne blagajne plača še dodatnih 43 % davkov in prispevkov. To je osma najvišja obdavčitev med članicami OECD. V grafu v oči bode zlasti višina prispevkov, ki gredo od plače zaposlenega – ti so najvišji OECD. Seveda tako ene kot druge plača delodajalec.

Obdavčitev se sicer nekoliko spremeni, če je gospodinjstvo veččlansko. V primerjavi uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov se, denimo pri štiričlanski družini obdavčitev zniža na približno 35 %.

Obenem pa graf izpušča, da imamo 50 % dohodninsko obdavčitev ljudi z najvišjimi prihodki. Pri njih bi brez olajšav obdavčitev znašala približno 60 % stroškov delodajalca. Kar zaposlene pogosto sili v drugačne oblike plačevanja zaposlenih. To je velika težava, saj je kapital bistveno manj obdavčen od plač. Tudi to, ob prvenstveno rigidni ureditvi zaposlovanja za določen čas, spodbuja netipične oblike dela. Obenem pa trenutna ureditev tako zaposlene kot nezaposlene sili v skrivanje svojih dohodkov pred davčno upravo. Zelo problematično je tudi plačevanje minimalnih prispevkov s strani samostojnih podjetnikov, saj jih ob upokojitvi vodi v revščino.

Avstrija znižuje obdavčitev

Med ekonomisti na splošno velja, da država vsekakor mora poskrbeti za delovanje socialnega in zdravstvenega sistema, a da previsoka obdavčitev dohodkov od dela dolgoročno ni produktivna. V tej luči je smiselno njihovo zmanjševanje. Prebivalstvo in gospodarstvo tako prihranjeni denar namreč porabi mnogo bolje kot država. To skuša z novo davčno zakonodajo storiti tudi Slovenija, a kot kažejo izračuni, bo šlo bolj za kozmetične popravke (odstotek ali dva) pri dohodninskih razredih, manjša prilagoditev olajšave in meja dohodninskih razredov za nekaj sto evrov.

Bistveno bolj ambiciozni so v sosednji Avstriji. Tam bodo dohodke države s strani dohodnine v spodnjih treh dohodninskih razredih v nekaj letih znižali s 25 % na 20 %, s 35 % na 30 % in z 42 % na 40 %. To pomeni, da bi zaposlenemu v Avstriji, ki prejema 1.500 evrov mesečne plače letno v denarnici ostalo okoli 500 evrov več, tistemu s 3000 evri plače pa 1000 evrov več.

Želje in priporočila po takšnih ukrepih so tudi v Sloveniji, a je trenutno le malo verjetnosti, da bi izvedli takšno reformo pokojninskega sistema. Po trenutnih načrtih Ministrstva za finance bi po prilagoditvi dohodninske lestvice in olajšav delavcu s povprečno plačo v Sloveniji na leto ostalo 144 € več, tistemu s plačo v višini dveh povprečnih pa 699 € več.

Kaj OECD priporoča Sloveniji

Glede na ostale članice OECD ta organizacija Sloveniji priporoča številne reforme. Te se morajo v prvi vrsti soočiti s staranjem prebivalstva. Pri Sloveniji pa obstaja težava, da delavci s trga dela odhajajo zelo zgodaj. Tudi zato, ker so predragi. Zato je nujno, da postanejo stroškovno konkurenčnejši.

Spremeniti pa se mora tudi obdavčitev. V Sloveniji se plačujejo zelo visoki prispevki delavcev za socialno in zdravstveno varnost. OECD zato priporoča, da se ti prispevki zmanjšajo, ter se namesto tega raje poveča dohodninska osnova. To bi delodajalce spodbudilo k večjemu zaposlovanju.

A trenutni trendi gredo ravno v nasprotno smer. Kot je izpogajala in v sporazum z vlado zapisala Levica, se bodo prispevki delodajalcev še dvigovali in sicer po 0,8 % na leto naslednja štiri leta. S tem bo Slovenija, sploh ob upoštevanju, da se Avstrija, Francija in še kakšna druga država, odločajo za korenitejše znižanje obremenitve dela, po lestvici obdavčitve še bolj napredovala proti vrhu.

Napoved gospodarske rasti v EU:

Po zadnji napovedi Evropske komisije o gospodarski rasti to pomlad Slovenijo prehitevajo Malta, “ultrakonservativna” Poljska, “neoliberalna” Irska, Slovaška, Orbanova Madžarska …

6 KOMENTARJI

  1. Češka je daleč najbolj uspešna država v primerjavi z drugimi, javni dolg znaša 32,7 % BDP v lanskem letu, stopnja revščine znaša 9 % kar je najmanj med evropskimi državami, nimajo bega možganov čemur smo priča v Sloveniji, se lahko avstrija skrije pred Češko ! Iz Slovenije pa se je v zadnjih 7 letih izselilo 51.563 državljanov od teh smo izgubili 35.000 državljanov Slovenije , ki se niso vrnili domov ! tako slabo je pri nas

  2. kljub napovedanim manjšim obdavčitvam pod pragom revščine živi 14,3 % avstrijcev po podatkih eurostata za leto 2017, še leta 2007 je bilo samo 12 % avstrijcev pod pragom revščine , hvala za razumevanje

  3. “V Sloveniji se plačujejo zelo visoki prispevki delavcev za socialno in zdravstveno varnost.” Res je. Ti so v zgornjih grafih prikazani s sivo barvo. “Kot je izpogajala in v sporazum z vlado zapisala Levica, se bodo prispevki delodajalcev še dvigovali (…)” Prispevki delodajalcev so pa tisti, prikazani z rdečo barvo. Res gre tudi v tem primeru za stroške dela, a vseeno gre tu za drugo postavko – ne mešajte jabolk in hrušk.
    Če pa bi povečali dohodninsko osnovo, kot je predlagano, bi bil na koncu zaradi visokih stopenj obdavčitve delavec kvečjemu na slabšem. Razen če bi obenem zvišali prag dohodninskih razredov.

    Še ena stvar: “V oči pa bodejo tudi nekatere druge anomalije slovenskega trga dela. Med njimi so nizka obdavčenost kapitala v primerjavi z delom (…)” Ko je Levica predlagala višjo obdavčitev kapitala in izpostavljala obdavčitev v primerljivih državah, ste jih na tem portalu kritizirali.

    Drugače pa dobra analiza. Sam takšne ekonomske analize tukaj z veseljem prebiram.

  4. Samo v vednost, članek v Večeru včeraj-Avstrija razbremenjuje tako delojemalce kot delodajalce, Francija je dvignila minimalno plačo za 100 eur, pri čemer delodajalec ne bo plačal niti centa več, pri nas pa je pomembno samo to, da se obremeni delodajalca, koliko potem ostane tistim z minimalno plačo v žepu, nas pa več ne zanima…Dragi moji, edina rešitev je v spremembi dohodninskih razredov in dvigu splošne olajšave. Ker mi smo država, ki vedno popravljamo krivice tako, da naredimo krivice neki novi skupini ljudi. Nikakor in nikakor da razumemo, da potrebujemo javni sektor, da pa tudi oni potrebujejo gospodarstvo, in da potrebujemo tako delavce kot delodajalce, in da vsi skupaj pa potrebujemo kmeta…Nisem vedeževalka, a prosim, shranite si ta zapis, če ne danes, boste morda v krizi priznali , da sem imela prav.

  5. Slovenska SLIKA je jasna.Točno se ve,kaj bi bilo potrebno narediti,vendar se to ne da.Levo-leva vlada z nadstranko Levico tega ni sposobna. “Nahraniti” je potrebno “jalove”,ki presegajo “kritično maso” “nujnega zla”.
    Karkoli pametni predlagali,bodo “zviti levičarji” zavrgli. Dejstvo je,da se mora “lumpenproletariat” vzdrževat in redit,sicer levičarji začnejo izgubljat tla pod nogami. Izguba oblasti pa pomeni njihov zaton in hudo margino.
    Levičarstvo potrebuje zatiranje,regulacijo,kontrolo svoboščin,dostop do bogastev,arbitriranje,totalitarno oblast pod krinko “samoupravljanja ” in “neizobraženo drhal/sodrgo”.

  6. Levica z nadlevico vzdržuje “lumpenproletariat” tako, da jih vzdržuje in ga redi. Dokazano 30 % preveč zaposlenih v javnem sektorju. To vse je hvaležna volilna baza, ki bo tekla na vsake volitve, samo da se nič ne spremeni.

    Zakonitosti so takšne, če nekomu vzameš – lahko nekomu daš! Ko pa zmanjka tujega denaraja pa je konec socialističnega raja!
    Tako kot pravi Slovenski štor – nahraniti je treba “jalove”, sam dodajam še nevladne organizacije in javni sektor. Tak, pa je volilna baza SITA.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime