Slovenska skupnost v ZDA. Praznujejo praznik s pomenljivim imenom: “Ponosni, da smo Slovenci.”

Uredništvo
3

Če bi gledali po seznamu mest, kjer je okrog leta 1910 živelo največ Slovencev, bi naleteli na presenetljiv prizor. Prvo mesto bi zasedel Trst, drugega Ljubljana, tretjega pa Cleveland. Pri čemer niso redki, ki pravijo, da bi si Cleveland v nekem trenutku zaslužil prvo mesto.

Danes povsem slovenske ulice, kot je bila nekoč St. Clair v Clevelandu ni več. Poselitev je postala precej razpršena. A vseeno v Ohiu živi vsaj 50.000 do 85.000 Slovencev, večje skupnosti so še v Pensilvaniji, Illinoisu, Minnesoti, Wisconsinu in Kaliforniji.

Skupnosti so še vedno aktivne. Med njimi znanje slovenščine sicer zamira, v ZDA je svoj jezik pogosto precej težko ohraniti. A še vedno se družijo, tudi zaradi drugih stvari.

Natančnega števila Slovencev sicer ne ve nihče. Popis iz leta 1990 in govori o 124.427 Američanih slovenskega rodu, pri čemer je 87.500 ljudi svoj slovenski izvor navedlo kot prvi in edini. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so te številke narasle. Dogodek je namreč močno vplival na narodno zavednost tudi izven matične države. Tako se je leta 2000 v popisu za slovensko poreklo opredelilo 175.099 ljudi. Po ocenah poznavalcev bi glede na demografska gibanja od leta 1900 slovenske prednike pripisali nekako 300.000 do 400.000 prebivalcem. Seveda pa ni nujno, da se jih vsi zavedajo oziroma, da temu dajejo kakšno pozornost.

Ameriška družba je bila že od začetka takšna, da ni spodbujala ohranjanja maternega jezika. V marsikaterem primeru je to postalo nemogoče. A identiteta se je lahko gradila tudi prek drugih stvari. Zavedanja, od kod so prišli predniki, hrane, praznovanja praznikov in obujanja navad prednikov. Zadnje čase pa je izjemno pomembna stična točka poznavanje Slovencev, ki so svoj pečat pustili v ZDA.

Praznik “Ponosni, da smo Slovenci”

Slovenci v Clevelandu imajo tudi svoj poseben praznik, praznik ponosa, da so Slovenci. Idejo za to sta po besedah Edija Gobca dali gospa Breda Lončar, nekdanja ravnateljica Ameriške srednje šole, ki je tudi ustanoviteljica časopisa Slovenian American Times.

Pri prazniku je šlo za posvetitev določenega dela programom, ki naj bi načrtno dvigali slovensko narodno zavest in ponos. To je za skupnost, ki živi, se šola in dela med tujci zelo pomembno. Tako je program sestavljen iz nastopa folkorne skupine Kres, ki že desetletja ohranja slovensko folkorno dediščino, glasbe narodno zabavnega ansambla Veseli godci ter recitalov slovenske literature ter še mnogo drugega.

Ob gospe Bredi Lončar, poleg seveda mnogih drugih prizadevnih članov slovenske skupnosti, od Rudija Kolariča, družine Ribič, Sylvie Pižorn do Tima in Toma Perčiča, pa je pomembno vlogo odigrala tudi gospa Marjanca Vogel, ki je takrat delala kot ravnateljica šole in s svojim delom pomagala znatno izboljšati njihovo prihodnost. Bila pa je tudi prizadevna predsednica Slovenske Pristave, ki velja za središče življenja Slovencev v Clevelandu.

Tako si lahko ogledate video utrinek s poletnega programa za mlade Slovence v ZDA, ki se odvija na Pristavi v bližini Clevelanda.

Časopis Slovenian American Times

Slovenci v ZDA izdajajo tudi precej knjig in časopisov. To ni presenetljivo, med njimi je bilo in je še vedno kar nekaj odličnih pisateljev. Prevladujoči jezik v njihovih časopisih je danes  angleški, čeprav ni povsem izpodrinil slovenščine oziroma se časopisi trudijo ostati dvojezični. Takšne politike se drži tudi Slovenian American Times. Tako namreč lahko nagovarjajo tudi krog bralcev, ki slovenščine ne zna, ali ne zna več dobro. A da ne bi komurkoli delali krivice, raven znanja slovenskega jezika je pri marsikomu zavidljivo visoka.

Časopis Slovenian American Times je možno prejemati po celotnem svetu. Tako ga berejo tudi v Argentini, Avstraliji in celo v domovini Sloveniji.

Seznam pomembnih ameriških Slovencev je dolg

Slovenci v zgodovini ZDA še zdaleč niso bili nepomembni. Čeprav ob priselitvi ni nič kazalo na to. A s trdim delom so nekateri prispeli zelo daleč.

Danes sta najbolj znana Slovenca v ZDA Anže Kopitar, eden najboljših igralcev hokeja v NHL in Melanija Trump, žena aktualnega ameriškega predsednika. Besede, ki ju izrečeta, hitro dosežejo več milijonov ljudi. Seveda pa nista edina, Slovencev ki so pomembno vplivali ali še vedno pomembno vplivajo na ZDA je trenutno na desetine.

Od političark je trenutno najbolj znana senatorka Amy Klobuchar, tudi predsedniška kandidatka za volitve leta 2020. Najpomembnejši slovenski ameriški politik pa je bil Frank J. Lausche (Lovše), dolgoletni ameriški senator, guverner zvezne države Ohio in župan Clevelanda. V ZDA je ustvarjal slovenski pisatelj Luis Adamič.

Spregledati pa ne gre niti dela, ki ga je pri projektu Boeing 747 opravil Joe Sutter in pri izumu kalkulatorja inženir Franc Rode. Odprav v vesolje, pri katerih sta sodelovala Sunita Williams in Jerry M. Linenger. Pomemben je tudi slovenski prispevek na univerzitetnem prostoru in gospodarskem področju. Zavedanje o teh ljudeh danes po zaslugi profesorja Edija Gobca postaja vse pomembnejši stični element slovenske skupnosti v ZDA. O čemer je objavil tudi veliko publikacij in napisal kar nekaj knjig.

Pomemben del kulturne dediščine pa se z njegovo pomočjo vrača tudi v Slovenijo, namreč zbrani arhiv o slovenski skupnosti v ZDA ter njenih pomembnih posameznikih je profesor Gobec podaril Državnemu arhivu. Tako se vsaj del zgodovine Slovencev vrača v domovino, kjer upajmo, da bomo nanjo ponosni in zanjo dobro skrbeli.

Vam je prispevek všeč? odvisni smo od podpore bralcev. Podprite delovanje medija Domovina.je: DONIRAJ

3 KOMENTARJI

  1. Nekoč sem v Gorici, eni izmed pravic iz avangardne parole iz prvih letih komunistične svobode, Reka, trst, Gorica, naša je pravica, želel v neki trgovini kupiti nek preprost artikel, ki ga v naši deželi preobilja ni bilo mogoče najti.

    Vprašal sem, ali govorijo slovensko.

    Govorimo, govorimo, mi je odgovorila starejša prodajalka, in še dlje bo govorili kot vi na oni strani meje, je strastno dodala.

    In tako se bo preroško zgodilo, da se bo do konca tega stoletja slovenščina ohranila le še v slovenski diaspori izven današnjih slovenskih meja, ki jih takrat tudi ne bo več.

  2. Slovenec kremeniti, tudi jaz poznam podobne primere.
    V zamejstvu so mnogo bolj NARODNOZAVEDNI Slovenci, ker oni niso svoj narod prodali “bratstvu in edinstvu”.
    Pri nas pa bomo kmalu postali manjšina, tako, kot Slovenci v Italiji.

    Po svetu so naši največji NARODNI AMBASADORJI” prav DUHOVNIKI, ki v svojih župnijah mašujejo v slovenskem jeziku, ter kot narodni buditelji zbirajo okrog sebe Slovence. Ti Slovenci so ponosni na svoje korenine. In prav je tako, kajti domovina je tista, v kateri spijo PRADEDJE.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime