Slovenska politika "požegnala" uvajanje digitalnega evra. Državljani medtem zbirajo podpise za vpis gotovine v ustavo

Na današnji nujni seji Odbora za finance so poslanci razpravljali o stališču Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU o uvedbi digitalnega evra. Golobova vlada uvedbo digitalnega evra podpira, za takšno stališče pa je dobila zeleno luč tudi pristojnega parlamentarnega odbora.

Kaj sploh je digitalni evro? Kaj to pomeni za plačevanje z gotovino? Bo gotovina ukinjena? 

Kot piše na spletni strani Evropske centralne banke (ECB), digitalni evro bi bil elektronsko plačilno sredstvo, ki ga lahko uporablja vsakdo v evroobmočju. Bil bi enako varen in uporabniku prijazen, kot so danes bankovci in kovanci. Kot centralno-bančni denar, ki ga izdaja ECB, bi bil drugačen od “zasebnega denarja”, vseeno pa bi tudi pri plačevanju z digitalnim evrom lahko uporabljali kartice in telefonske aplikacije. 

Pri ECB še preučujejo različne možnosti, zato končnega predloga z vsemi podrobnostmi še nimajo. Faza proučevanja, ki se je začela oktobra 2021, se bo predvidoma končala oktobra letos. 

Zakaj sploh po mnenju ECB potrebujemo digitalno valuto? 

Z digitalizacijo se načini plačevanja spreminjajo. Z gotovino se plačuje vedno manj in pandemija koronavirusa je premik k spletnemu nakupovanju in digitalnim plačilom samo še pospešila. Digitalni evro bi bil elektronska oblika gotovine za digitalizirani svet. Potrošnikom bi omogočil, da centralno-bančni denar poleg bankovcev in kovancev uporabljajo tudi v digitalni obliki, trdijo pri ECB. 

Ljudem bi olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v evroobmočju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu in neposredno drugim ljudem. Enako kot gotovina bi bil digitalni evro netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen. 

Poleg tega bi povečal strateško avtonomijo in denarno suverenost Evrope, ker bi celoten ekosistem plačil v Evropi postal bolj učinkovit. Digitalni evro bi spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam, kot so izpadi električne energije, so prepričani pri ECB. 

Glede na Cointelegraph, so glavne prednosti digitalnih valut centralnih bank (CBDC) učinkovitost, dostopnost, varnost in odstranitev posrednikov.

Digitalna valuta centralne banke odpravlja potrebo državljanov po bančnem računu, sistem, distribuiran prek tehnologije veriženja blokov, pa je cenejši, hitrejši in bolj dostopen kot trenutni finančni sistem. Banke pogosto zahtevajo minimalne zneske in za določena dejanja zaračunavajo nadomestila. Nekatere banke gredo celo tako daleč, da nekaterim strankam blokirajo pretok denarja. Ker se CBDC preprosto upravlja prek digitalne naprave, lahko vsakdo brez skrbi hrani sredstva, ki jih je izdala vlada.

Po drugi strani so slabosti CBDC povečan nadzor, tveganje in pomanjkanje bančnih možnosti. CBDC namreč odpravlja potrebo po lokalnih ali regionalnih bankah, s čimer je ves nadzor v rokah centralne banke. CBDC bi vladam zagotovil večji nadzor nad sredstvi državljanov, saj digitalizirana narava CBDC omogoča popoln nadzor nad vsemi transakcijami. Centralne banke pa bi morale kriti posojilne in dolžniške storitve, ki jih ponujajo tradicionalne banke.

Bo digitalni evro nadomestil gotovino? 

Digitalni evro gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval, pravijo v ECB. Uporabljal bi se vzporedno z gotovino. Gotovina bi bila v evroobmočju še naprej na voljo, enako kot tudi druga zasebna elektronska plačilna sredstva, ki se uporabljajo zdaj. Digitalni evro bi tako bil samo še en način plačevanja v evrih. Bil bi zamenljiv z bankovci v razmerju ena proti ena.

Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev bi morali glede na predlog Evropske komisije osnovne storitve, povezane z digitalnim evrom, ponujati brezplačno. Z digitalnim evrom bi lahko plačevali tudi tisti, ki nimajo odprtega bančnega računa. Račun bi lahko na primer odprli pri pošti ali pa pri občini. 

Trgovci bi morali sprejemati digitalni evro kot plačilno sredstvo, pri čemer bi izjema veljala zgolj za male prodajalne, ki že trenutno ne sprejemajo digitalnih načinov plačila. 

V Bruslju ob tem poudarjajo, da predstavljeni predlog predstavlja zgolj pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu bo ECB tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute. 

Odnos evropskih držav 

Plačevanje z gotovino je osnovna pravica, pravi avstrijski kancler Karl Nehammer, ki nasprotuje trendu digitalne valute. Avstrijska vlada zato namerava vpisati pravico do uporabe gotovine v svojo ustavo. To bi zagotovilo, da bodo trgovine še naprej sprejemale gotovino in vsem prebivalcem zagotovile dostop do bankomatov. 

Avstrijci jemljejo gotovino zelo resno. Glede na raziskavo, ki jo je junija objavil raziskovalni inštitut OGM, jih približno 54 % še vedno uporablja gotovino za plačilo živil v primerjavi s 37 % tistih, ki uporabljajo bančne kartice, poroča Bloomberg. Številne avstrijske restavracije in kavarne – večinoma zunaj prestolnice – tako še vedno ne sprejemajo digitalnih plačil, čeprav je turizem velik del gospodarstva. 

Podobno so pravico do gotovinskih plačil v ustavo zapisali tudi na Slovaškem. V Švici pa naj bi organizirali plebiscit o podobnem predlogu za vpis pravic v ustavo.  

Nasprotno pa je lani na Švedskem gotovina predstavljala le 8 % transakcij ob širjenju alternativnih plačilnih. Centralna banka države, Riksbank, se je projekta e-krona lotila že leta 2017 z analizo potreb po nadgrajeni različici denarja, ki ga izda centralna banka. Preiskava je zaključila, da Švedska še ne potrebuje digitalne valute centralne banke. Riksbank pa je priporočil, da se digitalno valuto še naprej preučuje in se leta 2024 idejo vrne v švedski parlament z novimi predlogi, če je to upravičeno. 

Stališče Slovenije 

Kot je na današnji seji Odbora za finance poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance, Nikolina Prah, predlog uredbe o uvedbi digitalnega evra ne pomeni, da bo digitalni evro dejansko že uveden, ampak zgolj, da bo sprejet pravni okvir, da bo možno digitalni evro uvesti. Končno odločitev na tem področju pa bo sprejela Evropska centralna banka. 

Vlada Republike Slovenije podpira uvedbo digitalnega evra, saj meni, da bi lahko digitalni evro spodbudil digitalizacijo, okrepil denarni in plačilni sistem in potrošnikom ter podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način. Lahko bi prispeval tudi k večji evropski finančni suverenosti, stabilnosti ter ohranjanju mednarodne vloge evra, je dejala Prahova. 

Poslanec SDS, Rado Gladek, pa je izpostavil, da so se začeli pojavljati strahovi, da novi finančni produkti oziroma novi načini plačevanja lahko v končni fazi pomenijo ukinitev gotovine. Kot je poudaril, statistika pravi, da je bilo v letu 2022 59 % transakcij še vedno opravljenih z gotovino, ta pa je sredstvo, ki zagotavlja določeno avtonomijo. Poleg tega je gotovina način plačila, ki dejansko poteka samo med kupcem in prodajalcem, ter tako zagotavlja določeno zasebnost. Po drugi strani starejši ali pa socialno ranljivi morda nimajo vseh možnosti dostopov do elektronskih načinov plačila.

Zato je izrazil veselje, da se je Evropska komisija odločila ta dvom umakniti oziroma ta del tudi zakonsko urediti ter izrazil podporo stališču, da se te stvari zakonsko uredi in zagotovi, da bo gotovina tudi naprej ostala zakonito plačilno sredstvo. 

Z njegovim stališčem so se strinjali tudi drugi sodelujoči v razpravi, predlogi pa so tako bili sprejeti soglasno. 

Tudi pri nas želja po zapisu gotovine v Ustavo

Kot je zapisano na spletni strani Pobude za vpis gotovine v Ustavo R. Slovenije, uvedba digitalnega denarja in popolno ukinjanje gotovine pomeni konec svobode za ljudi, v ozadju pa preži velika nevarnost popolne kontrole in nadzora. Vlada oz. državni zbor bi zato morala sprejeti odločitev in vpisati pravico do uporabe gotovine, ki je ena ključnih pravic, s katero državljani uveljavljamo svobodo in zasebnost v trgovinskih in pravnih odnosih v Ustavo Republike Slovenije. 

Kot je za Domovino povedal pobudnik, Ivan Jurgec, ne nasprotujejo digitalizaciji, ampak želijo, da imajo državljani pri načinu plačila izbiro. Pravica do gotovine je ena od ključnih pravic, s katero lahko državljani uveljavljajo svobodo v trgovinskih in pravnih odnosih.

 
Cilj predloga je tako uvesti ustavni okvir za pravico do gotovine ob upoštevanju pravice do zasebnosti. Pri oblikovanju in odobritvi Ustave Republike Slovenije pred več kot tridesetimi leti namreč nihče od avtorjev ni mogel predvideti vključitve te temeljne teme v določbe Ustave Republike Slovenije. Od 1. septembra na upravnih enotah tako poteka zbiranje podpisov za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Predlagatelji morajo do 30. oktobra zbrati 30.000 podpisov.