Slovenska oblast "zapela" s Hrvati in Rusi. Kakšne bodo posledice?

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Agrokorja zoper sklep o zasegu delnic Mercatorja. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je namreč Mercatorjeve delnice zasegla kot zavarovanje za plačilo 53,8 milijona evrov globe zaradi kršitve zakona o varstvu konkurence. Agrokor namreč po prevzemu polnilnice vode Costella ni pravočasno prijavil koncentracije lastništva. 

S tovrstno potezo Slovenija tudi do leto dni blokira prenos delnic Mercatorja z Agrokorja na novo družbo Fortenova v večinskem lastništvu ruskih bank.

Hrvati in Rusi zdaj Slovenijo pri mednarodnih inštitucijah obtožujejo, da iz nacionalno-političnih razlogov na nezakonit način in v nasprotju s prakso v EU preprečuje prenos Mercatorjevih delnic na Fortenovo.

V Agrokorju so napovedali, da bodo proti odločitvi AVK in ljubljanskega sodišča uporabili "vsa razpoložljiva pravna sredstva". O "ovirah, s katerimi se kot investitor srečuje v Sloveniji", pa so pisno seznanili tudi Svetovno banko in mednarodne bonitetne agencije.

V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da septembrski obisk slovenskih oblastnikov v Rusiji tokrat očitno ni zalegel, zaplet in mednarodne posledice, ki najbrž sledijo, pa bodo dokončno razgalili dosedanjo kratkovidno prorusko zunanjo politiko Republike Slovenije. 

AVK bo delnice Mercatorja zadržala vse dokler Ljubljansko okrajno sodišče ne bo odločilo o Agrokorjevi pritožbi zoper odločbo o prekršku, da so kršili zakon o varstvu konkurence. Zadržanje lahko traja tudi do leta dni.

Postranska posledica zasega Mercatorjevih delnic kot zavarovanja za globo je, da je s tem začasno ustavljen postopek prenosa 70 odstotnega paketa delnica Mercatorja z Agrokorja na skupino Fortenova, na katero so prenesli zdrave dele propadlega Agrokorja. Prenos delnic je del dogovora z upniki Agrokorja. Hrvati to potezo slovenske agencije vidijo kot vmešavanje države, da bi dosegla boljši položaj slovenskim dobaviteljem, kar naša stran zanika.

Največji lastniki Fortenove so ruski banki Sberbank (39,2 odstotka) in VTB (7,5 odstotka) ter lastniki obveznic (25 odstotkov), med katerimi so večinoma ameriški finančni skladi.


Zaradi nedovoljenega vmešavanja v prenos lastništva sta Fortenova in Agrokor ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v začetku decembra prijavila Evropski komisiji. Če se bo pritožba izkazala za utemeljeno, bo Evropska komisija sprožila preiskavo, katere rezultat je odločba, ki se lahko izpodbija na sodišču EU.


Agrokor: protiustavno, arbitrarno in nezakonito


V daljšem pismu, ki so ga poslali na naslove organov v Bruslju, veleposlaništva držav, v katerih so njihovi lastniki in vlagatelji, ter na naslove bonitetnih agencij ter svetovne banke, Agrokor med drugim piše, da gre za neprepričljivo in pravno šibko obrazložitev odločitve okrajnega sodišča v Ljubljani. Zato še naprej zastopajo stališče, da je sklep agencije protiustaven, arbitraren in nezakonit ter da je agencija pri izdaji sklepa o začasnem odvzemu delnic grobo kršila pravila postopka.

"Da bi dosegel razveljavitve pravnomočnega sklepa agencije, bo Agrokor zoper sklep agencije in zoper odločitev okrajnega sodišča v Ljubljani uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva, vse s ciljem uveljavitve svojih lastniških upravičenj v Mercatorju."

Mercator, katerega 53 % delež je država novembra 2013 pod vodstvom vlade Alenke Bratušek prodala Agrokorju, ima v Sloveniji okrog 35 % tržni delež in zaposluje 9.700 ljudi. Poznavalci ocenjujejo, da je kljub še vedno razmeroma visokemu tržnem deležu položaj Mercatorja neugoden, saj mu stranke prevzemajo Spar, Lidl, Hofer in Eurospin, zaradi prezadolženosti pa je premično premoženje prodajal in ga vzel nazaj v najem.

Kljub zadnjim pozitivnim rezultatom in zmanjševanju dolga pa zadolženost Mercatorja po novem računovodskem standardu znaša kar 965 milijonov evrov.



KOMENTAR: Uredništvo
Ruska kapelica letos odpade
Nekaj je jasno - ob reševanju slovenskih nacionalnih interesov z vmešavanjem v trgovsko podjetje v večinskem lastništvu Rusov bo Slovenija v mednarodnih odnosih podrla vse, kar je s svojo prorusko politiko tako dolgo gradila, tudi za ceno kredibilnosti v evro-atlantskih zavezništvih. Slednje bolj kot kaj drugega priča o kratkovidnosti tovrstne zunanje politike dobrikanja ruskemu medvedu, ki je v tem zgolj videl priložnost, da v času sankcij in zadržanosti Zahoda zaradi aneksije Krima demonstrira svojo zmožnost pojavljanja v državah članicah zavezništva. Zdaj pa, ko gre za investicijo ruskih bank, pa Rusi več ne bodo mirno gledali "našega socializma", kot se je ob obisku Slovenije pred časom izrazil predstavnik Fortenove. Prepričani smo lahko, da bodo Rusi na koncu dosegli svoje. Ne samo, da bomo ostali brez doseženega v Mercatorju. V zunanji politiki Putin in Medvedjev Slovenije ne bosta več povohala, naši levičarski politiki pa bodo na Rusko kapelico romali s peto razrednimi ruskimi uradniki. Tako bomo na koncu te zgodbe v mednarodni politiki ostali povsem sami, izolirani, nepomembni, sami sebi zadostni. Mednarodna politika pa se bo še naprej dogajala mimo nas. Najbližje ji bomo ob kakšnem preletu političnih voditeljev čez Slovenijo v Zagreb, Beograd in druge mednarodno spretnejše države. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30