Slovenska levica z novim obrazom po novo vlado. Postaja bolj jasno, kdo je zmagal na volitvah

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Marjan Šarec je bil danes, s prepričljivejšo večino od pričakovane, izvoljen za 10. predsednika vlade Republike Slovenije. Svoj glas mu je namenilo 55 poslancev, 31 jih je bilo proti.

S tem je storjen prvi večji korak k ohranjanju statusa quo v slovenski politiki - k novi variaciji vlade levega političnega pola. Čeprav je Šarec v predvolilnem obdobju napovedoval, da s starimi obrazi ne bo sodeloval in da je čas za novo generacijo, bo večino v njegovi koaliciji tvoril koalicijski trojček predčasno končanega minulega mandata, v njej pa bosta sedela dva bivša predsednika vlade in več dolgoletnih ministrov levih vlad.

Prav slednje - velika razlika med besedami in dejanji novoizvoljenega predsednika vlade - je bilo bistvo kritike obvožene relativne zmagovalke volitev, SDS. Ta se vrača v svojo ustaljeno funkcijo največje opozicijske stranke. 

Prav dejstvo, da so se dva meseca po volitvah stvari zložile približno tako, kot smo jih v Sloveniji v glavnem vajeni vse od padca Demosa naprej, pa odpira resno vprašanje o tem, ali je slovenska levica Janeza Janšo ponovno nadigrala, ali pa se je ta nemara zgolj sprijaznil z doživljenjsko vlogo prvaka opozicije.   

Janša sicer danes, še z dvema poslanskima kolegoma, ni prevzel glasovnice, prav tako se pred tem ni priglasil k besedi.

Kaj je Šarec izpostavil ...


Uvodni govor mandatarskega kandidata na volilni seji je običajno napoved vladnega programa za naslednje obdobje. Zato ni nezanemarljivo to, kaj konkretnega najverjetnejši izpostavi bodoči premier, niti vrstni red povedanega. Še bolj pa, česa se v svojem govoru ne dotakne.

In Šarec je začel z zdravstvom: "Nujno je zagotoviti dovolj denarja, še bolj pomembno pa je, da je ta denar usmerjen pravilno in smotrno, ne da se izgublja v sistemu ali pa še kje drugje." V tem kontekstu je omenil informacijsko tehnologijo, zmanjševanje birokracije in administrativnega dela. 

Nadaljeval je z zagotavljanjem nacionalne varnosti: "Obrambno varnostni sistem je ključnega pomena za obstoj države, saj brez varnosti ni pogojev za nemoteno življenje in blaginjo naroda," je povedal. Urediti je potrebno vprašanje kadrov in opremljenosti, politika jih mora ceniti tudi vedno, ne le, ko teče voda v grlo. To velja za policijo, vojskocivilno zaščito, gasilce.

"Prioriteta ostaja varovanje južne meje," saj se "število ilegalnih prehodov meje povečuje." 

Sledila je omemba gospodarstva in malega gospodarstva. "Samostojni podjetniki in družinska podjetja prispevajo dobršen delež h gospodarski rasti. Srečujejo se z vrsto vsakodnevnih težav, ki izhajajo največkrat iz neživljenjske zakonodaje."

"Naša država ima velike potenciale na področju turizma, saj smo zelena destinacija," je nadaljeval Šarec in dodal, da dela ne tem področju ne bo zmanjkalo.

Nujna je povezava s področjem okolja in infrastrukture: s sodobnimi cestnimi in železniškimi povezavami ... ker jih ni, trpi logistika, ki je temelj sodobnega gospodarstva.

"Gospodarski in javni sektor nista in ne moreta biti sovražnika temveč morata delati z roko v roki," so bile naslednje Šarčeve misli. "Javno zdravstvo in druge javne storitve so temelj, na katerem stoji ali pade država. Imamo javno šolstvo, ki izobrazi odlične kadre a žal jih mnogo odide v tujino in se ne vrnejo nazaj," je dejal in dodal, da naše šolstvo postaja brezplačni proizvajalec kadrov za tujino.

"Izseljevanje mladih je resen problem današnjega časa," je postavil še eno diagnozo in dodal še upokojence, katerih pokojnina ni socialni transfer temveč zasluženo plačilo za preteklo delo.

In še: eden ključnih izzivov za varno prihodnost bo prekarno delo. Slovenski narod je obstal skozi stoletja zlasti zaradi ohranjanja lastnega jezika in kulture. Tujcem tega nikoli ni uspelo uničiti, zato bi bilo nedopustno, če bi se to zgodilo sedaj.

Slovenija si mora prizadevati, da ostane v skupini tako imenovanih jedrnih držav EU. Zavzemal se bo tudi za višjo stopnjo politike kulture in raven komuniciranja.

... in na kaj pozabil


Poslanski kolegi so v Šarčevem govoru pogrešali predvsem dve področji. Najprej, netipično za nekoga, ki prihaja iz lokalne politike, je povsem zanemaril vprašanje lokalne samouprave, ki je v govoru sploh ni omenil. Izpustil pa je tudi, kar mu je očital Franc Trček iz Levice, vprašanje delavstva.

Namesto Šarca je kontekst delavstva omenil vodja poslanske skupin SD, Matjaž Han, vendar v kontekstu, ki izvenzakonskemu partnerju, Levici, najbrž ni všeč: "Razbremenili bomo plače delovnih ljudi". Kot vemo, se Levica zavzema za višje davke tudi na plače.

Šarec je, kot tudi vseskozi do zdaj, izpustil izredno pereč problem demografije, oziroma nizke rodnosti v Sloveniji, spoštovanje vladavine prava (odločb ustavnega sodišča) in še česa.

Kaj Šarcu očitajo v NSi ...


"Želimo živeti v normalni demokratični, evropski državi Sloveniji v kateri volivci nagradijo uspešne vlade in kaznujejo neuspešne tako, da se oblast menja. Ne želimo ostati tvorba, kjer na oblasti ostajajo eni in isti, res da venomer v novih oblačilih. Želimo državo, kjer stranke niso izpostave globokega ozadja," je situacijo pravilno diagnosticiral vodja poslanske skupine NSi, Jožef Horvat

Po njegovem bomo dobili najbolj pragmatično konfromistično koalicijo po osamosvojitvi, ki ni v interesu državljank in državljanov, sploh pa ne Slovenk in Slovencev.

"Bojimo se, resnično se bojimo, da bo to zgolj izvršni svet tako imenovane tranzicijske levice, katerega izključna naloga bo ohranjanje njihovih sedanjih privilegije oziroma zaviranje kakršnihkoli sprememb v splošno korist naših državljank in državljanov."

Obenem so v NSi v Šarčevem nastopu pogrešali, kako iz diagnoze problemov preiti v terapijo.

Jožef Horvat o poskusih odstavitve predsednika DZ Mateja Tonina:

"Koalicija pet plus ena je ponovno potrdila nauk, da je laž nesmrtna duša komunizma in predlaga njegovo predčasno razrešitev. Vidite, v tem je razlika med nami. Levica za dosego ciljev beri materialnih koristi ne izbira sredstev, zato se požvižga na formalno demokracijo mi pa se držimo dane besede in formalnih postopkov, če tudi od tega nimamo prav nobene koristi ..." 

... in v SDS


"Jedro vladne koalicije so prav stranke, ki so marca letos razbile medsebojno koalicijo in povzročile padec Vlade," pa je predstavitev stališča poslanske skupine SDS začel Danijel Krivec.

Izpostavil je očitno razliko med Šarčevimi besedami v predvolilni kampanji in dejanji sedaj, ko išče večino za vzpon na oblast: "Bili so na mnogih funkcijah, imeli so priložnost, a naredili niso ničesar ali pa zelo malo," Krivec spomnil na Šarčeve besede iz kongresa LMŠ aprila letos.

"Povzročali so bančne luknje, gradili drage projekte, omogočali kredite na lepe oči, pisali zakonodajo, ki omogoča izigravanje na vseh področjih, spravili so državo skoraj na kolena," ga je še navajal.

Prav tako je izpostavil, da koalicijski šesterček v koalicijskih zavezah napoveduje povečanje trošenja, kar "vodi v podobno napačno ravnanje kot leta 2009 pod levo vlado, ko je BDP padel za 9 %. Vlada pa je istočasno povečala porabo za skoraj toliko in ustvarila veliko javnofinančno vrzel, ki je v nekaj letih povečala naš javni dolg iz 8 na 30 milijard."

Postavil si je še retorično vprašanje, ali bo Vlada s koalicijskih šesterčkom trdna. "Resno kdo to verjame?"



KOMENTAR: Uredništvo
Kdor ne razume: na izvolitvi Šarca je najlažje doumeti razliko med relativno in absolutno zmago
Marjan Šarec je v svojem govoru izpostavil kar nekaj pomembnih področij, ki so dejansko Ahilova peta slovenske države in družbe na splošno (kakšnega je tudi pozabil, a vendarle). Kakšne rešitve zanje pa bo koalicija na koncu sprejela (če sploh), pa bo glavni pokazatelj, ali to vlado vodi Šarec, nemara koordinator Mesec, ali globoka država. Vendar o tem kdaj drugič. Tokrat je smiselno dokončno razčistiti dvome o zmagovalcu minulih volitev. Janšo so v povolilnem času označevali kot "relativnega zmagovalca", a na taboru v Bovcu se je oklical za "absolutnega zmagovalca" teh volitev. Toda absolutni zmagovalec je vedno tisti, ki (pri)dobi večino za sestavo vlade. To pa, kot vidimo, ni Janša. Dejstvo, da najbrž tudi Šarec ne (kar bo pokazala prihodnost), pa je zgolj slaba tolažba. Kot smo na Domovini opozorili dan po volitvah, je Janša morda zmagovalec, ne pa tudi desna sredina. Prvak SDS je in ostaja zmagovalec, če je njegov dejanski cilj ostati najmočnejša figura desno od sredine. Če pa njegova ambicija ta cilj presega, pa je kot predsednik dominantne desne stranke, ki naj bi dala bodočega premiera, poraženec. Ponovno in še enkrat več. Bes in jeza ne pomagata - kdor ne verjame ali pa si pred tem zatiska oči, ga bo politična realnost naslednjih tednov in mesecev kmalu postavila pred zanj kruto resnico.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30