Da epidemija ni zarezala le v naše odnose, temveč tudi v naše finance, čivkajo že ptički na veji. Dejstvo je, da je kupna moč prebivalstva padla in da je revnih več ljudi, kot jih je bilo pred epidemijo.
To potrjuje tudi nedavna analiza Pew Research Centra, ki je pokazala, da se je skrčil srednji razred in da se je povečal razred revnih ter tistih z nizkimi dohodki.
Preverili smo, kam se uvrščamo Slovenci, in ugotovili, da tudi družina v Sloveniji z dvema otrokoma, kjer imata starša minimalno plačo, spada v srednji razred. Starša s povprečnima plačama pa celo v zgornji srednji razred.
Srednji razred prihodkov leta 2020 je zajemal 54 milijonov ljudi manj, kot jih je bilo v njem pred nastopom pandemije. Število revnih pa se je po ocenah analize povečalo za 131 milijonov, prav zaradi gospodarske recesije, ki je posledica pandemičnih razmer.
Za leto 2020 bi tako glede na analizo Pew 17 % svetovnega prebivalstva šteli za srednji razred, večina ljudi pa bi se uvrstila v razred z nizkimi dohodki (51 %) ali pa v revni razred (10 %), medtem ko skoraj 15 % ljudi živi v srednjem razredu z višjimi dohodki (zgornji srednji razred) in 7 % z visokimi dohodki.
vir: PEW
Kalkulator ocenjuje ekvivalentni dohodek v letu 2011 v dolarjih paritete kupne moči (menjalni tečaji, prilagojeni razlikam v cenah blaga in storitev po državah) in kaže, kje se nahaja posamezni osebek ali gospodinjstvo v razdelitvi svetovnega dohodka za leto 2020. Poroča tudi porazdelitev dohodka prebivalstva v vaši geografski regiji. Če na primer nekdo živi v Indiji, kalkulator prikaže njegovo umestitev v svetovno razdelitev dohodka za leto 2020 in razporeditev po dohodku prebivalstva v Južni Aziji. Enako seveda velja za Slovenijo in Evropo.
Kot opredeljuje analiza, ljudje s srednjim dohodkom po vsem svetu živijo s prihodkom med 10,01 in 20 ameriških dolarjev na dan, kar pomeni letni dohodek približno 14.600 do 29.200 dolarjev za štiričlansko družino. Revni živijo z 2 ali manj ameriškimi dolarji na dan, tisti z nizkim dohodkom od 2,01 do 10 dolarjev, z dohodkom v zgornjem srednjem delu z 20,01 do 50 dolarji in z visokim dohodkom več kot 50 dolarjev.
Analiza deluje na način, da se vneseni dohodek gospodinjstva pretvori v dnevni dohodek na osebo v nekem gospodinjstvu, nato je vračunana tudi inflacija od leta 2011 do 2020 z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin vsake države.
Kje smo Slovenci s povprečnimi, minimalnimi in poslanskimi plačami?
Ker velikokrat jamramo nad elito in nad tem, da nam gre v Sloveniji slabo (kar smo že leta 2017 zavrnili v članku TUKAJ), nas je zanimalo, kam spada povprečna slovenska družina s staršema, ki prejemata povprečni plači, ki trenutno znaša, 1.200 evrov neto, in dvema otrokoma.
Skupni mesečni dohodek v višini 2.400 evrov za štiričlansko gospodinjstvo je enakovreden 27 dolarjem/dan na osebo, s čimer se takšno gospodinjstvo uvršča v skupino dohodkov zgornjega srednjega razreda po vsem svetu, kamor spada 26,4 % prebivalcev Evrope in Srednje Azije.
vir: PEW
Nato smo preverili še gospodinjstvo z odraslima, ki imata minimalni plači. Torej skupno 1472 evrov za 4-člansko gospodinjstvo, kar ustreza 16 dolarjem na dan na osebo, kar tako gospodinjstvo uvršča v skupino srednjega dohodka po vsem svetu, skupaj s 37 % prebivalcev Evrope in Srednje Azije.
vir: PEW
Preverili smo tudi, koliko znaša povprečna plača poslanca, in uporabili še dve poslanski plači ter jih dali v analizo. Povprečna neto mesečna plača poslanca brez dodatkov znaša približno 2.500 evrov. Tak mesečni dohodek v višini 5.000 evrov za 4-gospodinjsko gospodarstvo je enakovreden 55 dolarjem/dan na osebo, s čimer se taka štiričlanska družina uvršča v skupino z visokimi dohodki, skupaj s 3,9 % prebivalcev Evrope in Srednje Azije.
Pri ocenjevanju življenskega standarda je treba upoštevati tudi lokalne cene dobrin in storitev, predvsem tistih, ki so neizogibni življenski stroški ( hrana, zdravila ipd.). Za npr. 100 EUR se tega v Makedoniji ali Bolgariji dobi precej več kot v Sloveniji.
Strinjam se z Marcelom in z Ulo. Rad bi nekaj pripomnil:
V Sloveniji je težava, da smo s posegi na področjih plačne politike in socialnega sistema izenačili življenjski standard ljudi, ki so v slovenskem srednjem razredu in ljudi z minimalno plačo. Dejansko konkretnih plačnih razlik ni. Minimalna plača je šla v zadnjih 10 letih gor za skoraj 2X, povprečna pa za koliko - giblje se tam-tam.
To pa pomeni, da če vpišeš študij in se s tem odpoveš zgodnejšemu začetku služenja denarja, tega manjka NIKOLI ne boš finančno prinesel notri, saj bi za kaj takšnega moral že ob nastopu službe štartati z 2-kratnikom minimalca. To pa je še danes težko izvedljivo, saj mora vsak štartati z minimalcem ker je "neizkušen" in "začetnik".
V preteklosti se je v Sloveniji štelo, da sta samo dva poklica, ki prinašata v realni kupni moči (tudi že prej, ko smo imeli tolarje) res višje plače. To sta prosveta (učiteljstvo) in zdravstvo. Za zdravstvo to še velja, medtem ko iz izkušenj lahko potrdim, da za učiteljski poklic to ne velja več. Mladi učiteljski kader nikoli več na tako preprost način ne bo dosegel plač, kot so jih imele vrhunsko plačane učiteljice še v devetdesetih. Učiteljska napredovanja so danes pač nekaj drugega kot še tam leta 2000.
Delno je pa tudi res, da so v zadnjih letih vseeno poskočile plače tehničnega karda, predvsem IT-jevcev, pa tudi elektro in strojni inženirji si počasi izborijo večje plače in zdi se da zgodbam o inženirjih za 700 EUR v Gorenju ne bomo več priča. Kar je absolutno pravilno. Ampak to velja šele zadnjih nekaj let in vpliva na finančno moč srednjega razreda še nima - sploh ker ima levica stalni cilj, da te kadre obdavči in razlasti do konca (pa najsi bo prek progresivne plačne lestvice ali pa preko Šarčevih obdavčitev delnic in dividend).
problem je izračun BDP. Italijani so že pred leti predlagali, da se v izračun upoštevajo tudi prihodki od sive (delo na črno) in črne (trgovina z nedovoljenimi sredstvi, prostitucija, kriminal, tudi korupcija) ekonomije, kar lahko opazimo tudi pri nas in se odraža v nesorazmernem standardu v primerjavi z (prijavljenimi, obdavčenimi) prihodki...
Po Igorjevo je že več kot polovica našega prebivalstva na pragu revščine, vendar ta večina dokaj pogosto menjuje avtomobile za novejše znamke in vsako leto dopustuje na dragem hrvaškem Jadranu..
Itak, da se ne moremo primerjati s celim svetom, ko pa je na njem toliko revščine, čeprav je res da bi se morali zavedati v kakem blagostanju živimo glede na ostalo človeško populacijo.
Bi bila pa zanimiva primerjava samo z Evropo oz. EU. Brez Centralne Azije :)
Vse, kar kupujem na internetu, je pri nas dražje kot v Nemčiji. Povprečna plača pa je pri nas kakih 3x ali 4x nižja. Statistično pa smo kao svetovni džeki.
Ob osamosvojitvi so nam obljubljali drugo Švico. Čez 20 let so tedaj rekli, da bomo imeli evropske plače. Minilo je 30 let, a smo še vedno pri repu Evrope.
Če nič ni in če se še hvalil ne bi, kaj bi pa potem bilo?! pravi prleški pregovor.
Odvisno, kje živiš! V Luxemburgu je minimalna plača za 1000 € večja, kot pri nas! Kam te oni spadajo? Nehajte s to lažnivo statistiko in povprečjem! Prag revščine pri nas velja za več kot polovico prebivalstva!
AlojzZ
28. 07. 2021 05:54:500
Se strinjam. Ta primerjava je manipulacija.
helena_3
28. 07. 2021 08:17:170
Tokrat se strinjam s teboj, Igor. Poleg prihodkov je treba upoštevati tudi stroške.
Ne vem sicer, od kod ti podatek glede praga revščine pri nas. Tudi tu so standardi različni po državah. Kar je nekje definirano kot revščina, je drugje že razkošje. Tako da - ne "povpreči" samo Domovina - tudi Igor :)).
Anita
28. 07. 2021 08:50:330
Pa primerjaj še cene stanovanj, hrane, položnic pa smo tam tam. Pa da tam delaš pa ni dopusta kot v Sloveniji. Imam sorodnika v Švici, ki pravi po delu sem tako utrujen da mi še na misel ne pride da bi šel na kakšen izlet za vikend. Zato je Švica Švica Slovenija pa Slovenija.
MEFISTO
28. 07. 2021 09:21:410
Če to drži, kar praviš, se potrjuje ugorovitev, da je čudno, da po 45 letih komunizma in dobrih 30 let sabotiranje lsovenske levice ni še huje.
Če bo po kaki narodoviu nesreči zavladala sleparska in plenilska levica, boš lahko pisal, da pod Janšo nismo imeli nič, odkar je na oblasti zblojena levica imamo pa desetkrat več.
12 komentarjev
Andrej Muren
Pri ocenjevanju življenskega standarda je treba upoštevati tudi lokalne cene dobrin in storitev, predvsem tistih, ki so neizogibni življenski stroški ( hrana, zdravila ipd.). Za npr. 100 EUR se tega v Makedoniji ali Bolgariji dobi precej več kot v Sloveniji.
Rajko Podgoršek
Strinjam se z Marcelom in z Ulo. Rad bi nekaj pripomnil:
V Sloveniji je težava, da smo s posegi na področjih plačne politike in socialnega sistema izenačili življenjski standard ljudi, ki so v slovenskem srednjem razredu in ljudi z minimalno plačo. Dejansko konkretnih plačnih razlik ni. Minimalna plača je šla v zadnjih 10 letih gor za skoraj 2X, povprečna pa za koliko - giblje se tam-tam.
To pa pomeni, da če vpišeš študij in se s tem odpoveš zgodnejšemu začetku služenja denarja, tega manjka NIKOLI ne boš finančno prinesel notri, saj bi za kaj takšnega moral že ob nastopu službe štartati z 2-kratnikom minimalca. To pa je še danes težko izvedljivo, saj mora vsak štartati z minimalcem ker je "neizkušen" in "začetnik".
V preteklosti se je v Sloveniji štelo, da sta samo dva poklica, ki prinašata v realni kupni moči (tudi že prej, ko smo imeli tolarje) res višje plače. To sta prosveta (učiteljstvo) in zdravstvo. Za zdravstvo to še velja, medtem ko iz izkušenj lahko potrdim, da za učiteljski poklic to ne velja več. Mladi učiteljski kader nikoli več na tako preprost način ne bo dosegel plač, kot so jih imele vrhunsko plačane učiteljice še v devetdesetih. Učiteljska napredovanja so danes pač nekaj drugega kot še tam leta 2000.
Delno je pa tudi res, da so v zadnjih letih vseeno poskočile plače tehničnega karda, predvsem IT-jevcev, pa tudi elektro in strojni inženirji si počasi izborijo večje plače in zdi se da zgodbam o inženirjih za 700 EUR v Gorenju ne bomo več priča. Kar je absolutno pravilno. Ampak to velja šele zadnjih nekaj let in vpliva na finančno moč srednjega razreda še nima - sploh ker ima levica stalni cilj, da te kadre obdavči in razlasti do konca (pa najsi bo prek progresivne plačne lestvice ali pa preko Šarčevih obdavčitev delnic in dividend).
darko
problem je izračun BDP. Italijani so že pred leti predlagali, da se v izračun upoštevajo tudi prihodki od sive (delo na črno) in črne (trgovina z nedovoljenimi sredstvi, prostitucija, kriminal, tudi korupcija) ekonomije, kar lahko opazimo tudi pri nas in se odraža v nesorazmernem standardu v primerjavi z (prijavljenimi, obdavčenimi) prihodki...
Matevz Lapajne
https://www.economist.com/big-mac-index?utm_campaign=editorial-social&utm_medium=social-organic&utm_source=facebook&fbclid=IwAR1MhZFlPN58GTRo-dy0mw1WVOlYMwLyuZCekYcY6rltcgp_G-Tc0SnJq7M
MEFISTO
Po Igorjevo je že več kot polovica našega prebivalstva na pragu revščine, vendar ta večina dokaj pogosto menjuje avtomobile za novejše znamke in vsako leto dopustuje na dragem hrvaškem Jadranu..
obrambapes
Itak, da se ne moremo primerjati s celim svetom, ko pa je na njem toliko revščine, čeprav je res da bi se morali zavedati v kakem blagostanju živimo glede na ostalo človeško populacijo.
Bi bila pa zanimiva primerjava samo z Evropo oz. EU. Brez Centralne Azije :)
rasputin
Vse, kar kupujem na internetu, je pri nas dražje kot v Nemčiji. Povprečna plača pa je pri nas kakih 3x ali 4x nižja. Statistično pa smo kao svetovni džeki.
Ob osamosvojitvi so nam obljubljali drugo Švico. Čez 20 let so tedaj rekli, da bomo imeli evropske plače. Minilo je 30 let, a smo še vedno pri repu Evrope.
Če nič ni in če se še hvalil ne bi, kaj bi pa potem bilo?! pravi prleški pregovor.
IgorP
Odvisno, kje živiš! V Luxemburgu je minimalna plača za 1000 € večja, kot pri nas! Kam te oni spadajo? Nehajte s to lažnivo statistiko in povprečjem! Prag revščine pri nas velja za več kot polovico prebivalstva!
AlojzZ
Se strinjam. Ta primerjava je manipulacija.
helena_3
Tokrat se strinjam s teboj, Igor. Poleg prihodkov je treba upoštevati tudi stroške. Ne vem sicer, od kod ti podatek glede praga revščine pri nas. Tudi tu so standardi različni po državah. Kar je nekje definirano kot revščina, je drugje že razkošje. Tako da - ne "povpreči" samo Domovina - tudi Igor :)).
Anita
Pa primerjaj še cene stanovanj, hrane, položnic pa smo tam tam. Pa da tam delaš pa ni dopusta kot v Sloveniji. Imam sorodnika v Švici, ki pravi po delu sem tako utrujen da mi še na misel ne pride da bi šel na kakšen izlet za vikend. Zato je Švica Švica Slovenija pa Slovenija.
MEFISTO
Če to drži, kar praviš, se potrjuje ugorovitev, da je čudno, da po 45 letih komunizma in dobrih 30 let sabotiranje lsovenske levice ni še huje. Če bo po kaki narodoviu nesreči zavladala sleparska in plenilska levica, boš lahko pisal, da pod Janšo nismo imeli nič, odkar je na oblasti zblojena levica imamo pa desetkrat več.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.