Slovenijo upad gospodarske aktivnosti prizadel manj od večine članic EU

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski statistični urad Eurostat je objavil poročilo, v katerem analizira posledice trenutne zdravstvene in gospodarske krize na gospodarstva držav članic.

Rezultati pritrjujejo katastrofalnim napovedim. Evropsko gospodarstvo se je v prejšnjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani skrčilo za skoraj 14 odstotkov. Za odstotno točko bolje jo je odnesla Slovenija, ki se po tem dosežku uvršča za skandinavske države ter Nemčijo.

Vendar analiza kaže tudi, da je država na začetku krize za umiritev razmer porabila bistveno več sredstev od povprečja. Kljub temu bi bilo vlado v tem trenutku nesmiselno obtožiti pretiranega razsipništva, saj podatki o porabi v drugem četrtletju še niso znani. Prav tako bodo države, ki so ukrepe sprejemale prepozno, na koncu za zdravljenje gospodarstva plačale še višjo ceno.

Da so pravočasni ukrepi nujni opozarjajo tudi v SBC - Klubu slovenskih podjetnikov, kjer si želijo posebno pozornost za najbolj prizadete panoge in odlog dviga minimalne plače.

Kriza brez zmagovalcev


Če za krizo, ki je nastopila leta 2008 velja, da je v Evropi in svetu imela tako zmagovalce kot poražence, pa tokratna kriza prinaša zgolj in samo poražence. Gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta je namreč v primerjavi s prvim globoko negativna tudi na Švedskem (-8,3 %), Romuniji (-12,3 %) in Bolgariji (-10,0 %), ki so v prejšnjem četrtletju beležile od 0,2 % do 0,4 % visoko gospodarsko rast.

Po prvi polovici leta tako lahko rečemo, da gospodarsko krizo najbolje premagujejo države evropskega severa, Finska (-4,5 %), Litva (-5,5 %), Estonija, Irska, Latvija in Danska (-6,9 %). Občutno za njimi je Švedska. Z izjemo Nizozemske ji sledijo države srednje Evrope: Slovaška, Češka, Poljska, Slovenija in Nemčija z od 8,3 do 10-odstotnimi upadi. V nezavidljivem položaju z več kot 13 % upadom gospodarske rasti se spopadajo Francija, Portugalska, Grčija, Madžarska, Hrvaška in Španija.



Rezultati boleče razgaljajo dejstvo, da se po jutru dan ni poznal, v drugem četrtletju so namreč izgubljale tudi države z do tedaj bleščečimi gospodarskimi rezultati. Obenem se je švedski model mehkega pristopa k zaščitnim ukrepom v primerjavi s sosednjimi državami dejansko izkazal kot zgrešen, saj je ob več smrtnih žrtvah prinesel večji upad gospodarske rasti v v primerjavi s sosedami, kar državi nikakor ne more biti v ponos.

Brezposelnost zaradi ukrepov vlad nižja


Upad gospodarske aktivnosti se seveda pozna tudi na rasti števila brezposelnosti. Tudi na tej lestvici je Slovenija v nadpovprečni sredini z 2,4 % zvišanjem brezposelnosti. Zaposlenost se je v drugem četrtletju v EU povečala le na Malti za 0,6 %. Več kot 5 odstotkov se je brezposelnost zvišala v Estoniji, na Madžarskem, Irskem in v Španiji (za 7,5 %).

Rast brezposelnosti v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta. Vir: Eurostat.


Ti rezultati so v primerjavi s preteklo krizo, kjer so bili upadi gospodarske rasti podobni, spodbudni. Dejstvo pa je, da so številne vlade za blaženje posledic krize porabila ogromna proračunska sredstva.

Po trenutnih podatkih, ki bazirajo na številkah iz prvega četrtletja, je med državami, ki so za to z zadolževanjem glede na BDP namenile največ, tudi Slovenija. Vendar je na njihovi osnovi zaenkrat težko reči, da Slovenija sodi med države z najbolj radodarnim oziroma izdatnim odzivom. To bo mogoče reči šele, ko bodo znani podatki tudi za drugo in tretje četrtletje.

Dejstvo pa je, da je bila slovenska priprava protikriznih ukrepov zgodnja in izdatna, kar je pri reševanju zaostrenih gospodarskih situacij dobrodošlo. Med drugim je bil strošek prejšnje krize za Slovenijo zelo visok tudi zato, ker na situacijo ni reagirala pravočasno.


Nasveti gospodarstvenikov: Zamrznite minimalno plačo in poskrbite za obstoj industrije srečanj


Trenutni ukrepi zoper gospodarsko krizo v Sloveniji sicer zbujajo največ pomislekov pri gostinskih in turističnih ponudnikih. V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so tako vlado opozorili, da si želijo ukrepov zlasti za industrijo srečanj, kjer predlagajo uvedbo vaučerjev v višini 10 % njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Prav tako si želijo skrajšanje obdobja karantene (o čemer vlada razpravlja prav v teh dneh), ter administrativno poenostavitev prihoda tujih delavcev z dvakratnim testiranjem in krajšo karanteno.

V SBC pa opozarjajo tudi na predvideno nadaljevanje dvigovanja minimalne plače. Ta bi namreč močno obremenila podjetja in po besedah Štefana Pavlinjeka iz podjetja Roto povzročila seljenje delovnih mest v tujino in naraščanje brezposelnosti. Zato želijo, da s z njenim dvigom počaka na boljše čase.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike