Slovenija zopet opozorjena zaradi slabo načrtovanega proračuna

Uredništvo
3

Slovenija znotraj EU sodi med članice, ki rade odstopajo od proračunskih pravil EU. Slabšo oceno proračunskih načrtov naj bi imela le Italija, ki že tako velja za državo, ki se ne drži pravil EU in jih vztrajno krši.

Poleg tega pa se je rok za potrditev proračuna Evropske unije včeraj iztekel. Tako se je proces vrnil na prvi korak. Za nov dogovor imajo časa do 01. januarja, drugače se uveljavi tako imenovani sistem dvanajstin.

Vedno znova bi radi porabili več, kot smemo, potrebnih reform pa ne bi izvedli

Evropska komisija naj bi Slovenijo danes zopet pozvala, naj svoj proračun ustrezno uskladi s pravili pakta stabilnosti in rasti, ga nato mesec pred predložitvijo v državni zbor pošlje na pregled v Bruselj in ga šele po tem predloži poslancem. Prvič smo opozorilo prejeli že pred mesecem dni.

Slovenija pa ima vsakič znova težave, saj pri pripravi proračuna ne upošteva izrednih in enkratnih izdatkov.

Evropska komisija nas opozarja na minimalno višje načrtovane proračunske odhodke od zahtev po paktu stabilnosti, dolgoročno nevzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema, hkrati imamo težave tudi zaradi dolgoročnega strukturnega primankljaja.

Po mnenju EU smo že lani naredili premalo, da bi se ta zmanjšal, saj EU od države z več kot 60-odstotnim deležem dolga v BDP zahteva, da se strukturni primanjkljaj vsako leto zmanjša za več kot 0,5 odstotne točke. Slovenija pa ima vsakič znova težave, saj pri pripravi proračuna ne upošteva izrednih in enkratnih izdatkov.

Kaj se zgodi, če se pravil ne bomo držali?

Šolski zgled, ob katerem se lahko učimo, kaj se zgodi, če se pravil s katerimi smo soglašali, ne držimo, imamo pri sosedih. Prav tako danes bo namreč Komisija, skupaj s Svetom EU začela odločati o ukrepih proti Italiji, ki si je mimo pravil EU za prihodnje leto zamislila (pre)velike izdatke ob zadolženosti, ki presega 130-odstotkov BDP. Načrt populistične vlade  Giuseppeja Conte namreč dovoljen primanjkljaj presega za trikrat, vlada pa kljub bruseljski zavrnitvi predloga ni pripravila novega.  Med »kaznimi« sta tako na primer denarna kazen in zahteva po plačilu brezobrestnega depozita.

Brez dogovora o skupnem proračunu tudi na EU ravni

S proračunom imamo tudi na ravni celotne Evropske unije. Proračunska organa EU, Svet in Evropski parlament, sta sklenila, da razlik ne bosta mogla premostiti do polnoči, ko se izteče rok za dogovor, so sinoči sporočili iz Sveta EU. Gre za rok, predviden v okviru tritedenskega spravnega procesa, ki se sproži, če se članice in parlament ne morejo dogovoriti o proračunu.

Članice si želijo za 55 odstotkov povečati sredstva za soočanje z migracijskimi izzivi.

Do kompromisa ni prišlo pri zahtevah parlamenta, da se v proračun vključi neporabljena sredstva iz naslova raziskovalnih projektov iz prejšnjih obdobij ter da se sirskim beguncem v Turčiji nameni manj denarja. Iz proračuna EU naj bi šli po predlogu, ki ni bil sprejet, v ta namen dve milijardi evrov. Kompromisa ni tudi pri višini proračuna.

Evropska komisija je namreč predlagala, naj proračun za prihodnje leto znaša 165,6 milijarde evrov v obveznostih in 148,7 milijarde evrov v plačilih. Kot vselej želijo tudi tokrat članice predlagani proračun oklestiti, in sicer na 164,1 milijarde oziroma 148,2 milijarde, Evropski parlament pa zahteva več, in sicer 166,3 milijarde oziroma 149,3 milijarde evrov.

Članice si želijo za 55 odstotkov povečati sredstva za soočanje z migracijskimi izzivi. Poleg tega še za okoli 26 odstotkov več sredstev za naložbe v infrastrukturo, šest odstotkov več denarja želijo za raziskave in inovacije, deset odstotkov več pa za Erasmus.

Evropska komisija mora sedaj pripraviti nov proračunski predlog. Če dogovora ne bo do konca leta, se EU od 1. januarja financira po sistemu začasnih dvanajstin. To pomeni, da se vsako proračunsko poglavje financira mesečno z dvanajstino proračuna za leto 2018 ali po predlogu komisije za leto 2019, odvisno od tega, kateri znesek je nižji.

 

 

3 KOMENTARJI

  1. “Kaj se zgodi, če se pravil ne bomo držali?”

    Odgovornim nič. Plebs pa je že tako ali tako preko grla zapufan.

    V starih dobrih časih, ko je še vladali kralji, se je kaj takega redko dogajalo. Ker je takega kralja takoj premagal sosednji in ga skrajšal za glavo. Seveda je to idilični pogled na zgodovino.

  2. Težka bo!

    Proračun mora biti ohlapen, sicer se ne bodo mogli oddolžiti tistim, ki so jih povezali v ljudsko oblast.

    Nekaj milijard pufov pa primerjavi z dolgovi, ki jih že imamo, tako ali tako ne šteje.

  3. Spet potrditev, da nam popolnoma nič ne gre. Niti na enem področju. Vlada nam pač 1 + 5 tistih, ki so zgubili na volitvah. Ob vseh dolgovih, pa pritiska še javni sektor, ki bi samo imel. Dokazano se zaposlovanje v teh službah dviga, kvaliteta dela se niža, na borzi na primer 700 medicinskih sester, ki seveda pri nas ne bi delale, ker delajo v Avstriji, naša država pa jim daje za bencin. Krasna rešitev. Proračunci bi samo imeli. Pa še denar, ki bo potreben za oskrbo migracijskih tokov. Saj 1.920 € ne dobi begunec v žep, stane pa oskrba, medicinske storitve, hrana, integracijski procesti, nadzor, službe, ki jih obravnavajo itd. To vse plačamo mi! Poleg zadolženosti še pritiski z vseh strani, slabe odločitve, plačila za razne “nevladne organizacije”, slabo črpanje kohezijskih sredstev (še denar, ki je na tleh, ne znamo pobrati), to je rezultat naše vlade. Javna naročila za 170.000 postelj, perila, posebno hrano za begunske turiste, namestitve v stanovanja z luksuzom. To pomeni, da se pripravljamo na migrante! Le kam lahko pobegnemo mi?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime