Slovenija zdaj lahko dobi največji levo usmerjeni dnevni časopis

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Združitev tretjega in četrtega največjega slovenskega dnevnega časopisa ne bo ogrozila konkurence na medijskem trgu, je po poročanju Radia Slovenija odločil Svet Agencije za varstvo konkurence.

Slednje pomeni, da se bosta Dnevnik in Večer združila v skupen medijski projekt, ki bo na oglaševalskem trgu tiskanih medijev imel 40-odstotni delež in s tem med časopisi leve usmeritve resno konkuriral Delu in Slovenskim novicam, katerih lastnik je preko povezanih družb skupina Kolektor Stojana Petriča. 

Slovenija še vedno ostaja brez desnosredinskega tiskanega dnevnika, je pa na spletu vzklilo nekaj medijskih projektov, ki skušajo zapolniti ta prostor. A država jih z načrtovanimi spremembami davka na dodano vrednost na knjige, časopise in periodiko namerava postaviti v neenakopraven položaj. 

Lastniki Dnevnika in Večera so sicer namero po združevanju najavili pred letom dni. AVK je zdaj presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Na trgu dnevnega tiska se namreč razmere zaostrujejo, saj naklade strmo padajo.

Skupna naklada Dnevnika in Večera bi ob združitvi bila približno 40 tisoč izvodov, saj imata sedaj vsak približno polovico te naklade, oziroma Dnevnik kakšnih 2.000 izvodov več kot Večer.

Podjetji Dnevnik, ki mu načeluje Bojan Petan ter Večer, z lastnikom 2HT invest d.o.o., ki je v posrednem lastništvu Uroša Hakla, sta lani sicer prikazala dobiček iz poslovanja in sicer v Dnevnik d.d. v višini 677 tisočakov, Večer pa tudi približno toliko.    

Tudi v prihodnje naj bi časopisa izhajala ločeno, Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem koncu, kjer sta močna že sedaj in imata vsak svoje bralce. Združila pa naj bi notranje in zunanjepolitično ter športno uredništvo, vsaj delno pa morda še naročniške oddelke, trženje in administracijo. Družbi zdaj skupaj zaposlujeta 264 ljudi (137 + 127), koliko delovnih mest bo pa ohranila nova skupna združba, pa za zdaj še ni znano.

DNS združevanje skrbi, ZNP ne


Slovenski cehovski novinarski združenji imata glede združevanja nekoliko različne občutke. V Društvu novinarjev Slovenije jih predvsem skrbi za "ohranitev kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev." 

Po prepričanju DNS lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. "Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja," so prepričani v DNS, zato bi po njihovem prepričanju njuno (za)majanje imelo nepopravljive posledice za celoten medijski in demokratični prostor.

V Združenju novinarjev in publicistov jih za morebitne pretrese na področju medijske pluralizacije in ohranjanja kakovostnega novinarstva, ki je hrbtenica javnega mnenja, ne skrbi toliko. Predsednik ZNP, dr. Matevž Tomšič, je ocenil, da se zaradi združevanja razmerja na slovenskem medijskem trgu ne bodo kaj dosti spremenila.

"Glede na to, da sta oba časopisa podobno politično-ideološko usmerjena, saj sta izrazito naklonjena levici, njuna združitev tudi z vidika pluralnosti medijskega prostora ne bo prinesla ničesar bistveno novega," meni Tomšič.

Med zaskrbljene pa sodi profesor s FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki ga skrbi predvsem povezovanje redakcij notranje in zunanje politike. Zanj je predvsem povezovanje notranjepolitične redakcije "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora".









KOMENTAR: Uredništvo
2HT invest, svetovanje in storitve d.o.o.
Glede na naklade slovenskih tiskanih dnevnikov, ki so zgolj še na tretjini tistih izpred desetletja, namera po združevanju Dnevnika in Večera ne čudi. Je pa nedvomno zanimivo, da 40 odstotni delež oglaševalskega prostora ni razumljen kot prevelika koncentracija na trgu tiska, sploh v luči tega, da je AVK pred leti prav zaradi tega prisilil družbo Delo, da proda svoj delež v Večeru. Kakorkoli, še bolj nenavadna je izražena skrb Društva novinarjev Slovenije in medijskega strokovnjaka Milosavljeviča nad povezovanjem notranjepolitične redakcije. Po Milosavljevičevi oceni bo takšna odločitev celo zaznamovala "področje pluralnosti medijev in zelo občutljiva vprašanja varovanja raznolikosti informacij in komentarjev, do katerih ima slovenska javnost možnost priti." Kakšno grožnjo pluralnosti in raznolikosti informacij in komentarjev ima Milosavljevič v mislih, je seveda veliko vprašanje, saj se združujeta nazorsko povsem kompatibilna medija, ki to raznolikost zagotavljata morda zgolj znotraj zelo ozko opredeljene leve nazorske usmeritve. Po drugi strani pa medijskih strokovnjakov s FDV in drugod ne skrbi pluralizacija na področju dnevnega tiska in slovenske medijske krajine na splošno. Ker če kje, bi se na makro nivoju lahko zaskrbljeno spraševali ali ima slovenska javnost možnost priti do raznolikih informacij in komentarjev. Sploh tista, ki se poslužuje predvsem kanalov televizije in tiska. Nekaj pluralnosti je v slovenski medijski prostor s parimi nizkocenovnimi projekti izven prevladujoče levo nazorske usmeritve omogočil šele internet. In če kje, bi bilo medijskim strokovnjakom smiselno in nujno opozarjati na neenakopravno obravnavo spletnih medijev v primerjavi s tiskovinam pri vprašanju znižanja Davka na dodano vrednost za publikacije. Po predlaganih novelah zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanašata na tiskane in elektronske publikacije, bi znižali stopnji DDV, ampak selektivno: za knjige in tisk na 5 odstotkov, za spletne medije pa zgolj na 9,5 %. Pri čemer za razlikovanje ni nobenega resnega argumenta izven namere za oviranje razvoja spletnih medijev, ki dejansko lahko bistveno prispevajo k pluralizaciji slovenske medijske krajine. Spoštovani predstavniki novinarskih združenj, profesorji s področja medijev in drugi "varuhi pluralizma" ... vas slednje nič ne skrbi? Zakaj se javno ne oglasite?!?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike