Slovenija z zaostritvijo azilne zakonodaje nad zlorabe pravice do mednarodne zaščite

Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v tem tednu ponovno obravnaval noveli zakona o tujcih in o mednarodni zaščiti. Obe noveli sta na odboru prejeli zadostno podporo in se tako lahko uvrstita na plenarno zasedanje državnega zbora.

Zakona želita v prvi vrsti bolje urediti področje bivanja tujcev v Sloveniji in zmanjšati možnost zlorab v postopkih za mednarodno zaščito. Po pojasnilih ministra se namreč prepogosto dogaja, da je azilni postopek podvržen zlorabam, saj se izkorišča z namenom, da bi se ljudje prebili naprej v druge države EU.

Že dolgo je namreč znano, da večina ljudi, ki zaprosi za azil v Sloveniji, prihaja iz varnih držav, svojo pot pa še pred rešitvijo vloge nadaljuje v druge države EU.

Problematika ni le slovenska. V zadnjih letih je masovni uvoz ilegalnih migrantov na svetovni ravni že ustvaril industrijo, ki po trditvah Branka Grimsa na letni ravni obrne že več kot 1.400 milijard evrov. Ključno vprašanje je tako, kako naj azilni postopek ne postane brezzobi tiger, obenem pa preprečuje možnosti zlorab. Po besedah razpravljajočih je bilo namreč lani na ravni celotne EU zavrnjenih kar pol milijona vlog za azil, v domačo državo pa se jih je dejansko vrnilo zgolj 140 tisoč.

Izredne razmere razkrijejo pomanjkljivosti zakonodaje

Da je trenutna ureditev azilnega postopka brezzobi tiger, nakazujejo tudi slovenske številke. V Sloveniji je bilo leta 2020 vloženih 3.548 prošenj za mednarodno zaščito, od česar se je status priznal le 89 osebam. Zavrnjenih je bilo 215, zavrženih 457 vlog. Kar 2.875 zadev pa se je končalo tako, da se je postopek ustavil, saj je oseba odšla iz države. Azilni postopek je bil tako izkoriščen za izogib vrnitvi v državo, iz katere so vstopili, Slovenija pa je bila za prosilce le vmesna postaja na poti v druge države EU.

Še leta 2014 so bila razmerja popolnoma drugačna. Takrat je za mednarodno zaščito zaprosilo le 385 oseb (januarja in februarja 2021 257). Od tega je bilo pozitivno rešenih 37 prošenj. (zavrnjenih 51, zavrženih 49, postopek pa je bil ustavljen v 216 primerih).

Težava pa je v tem, da slovenska zakonodaja in institucije na naval, kakršnega spremljamo v zadnjih letih, niso pripravljene. Zato je sistem v poletnih mesecih, ko je pritisk migracij največji, tik pred kolapsom.

Strožji pogoji v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem

Da je pritisk ilegalnih migracij prevelik in breme neobvladljivo, so že v letu 2015 spoznali tako v Avstriji, Nemčiji kot na Madžarskem. Zato so v letu 2016 sprejeli niz zakonskih ukrepov, ki prosilcem za azil otežujejo dostop do tega statusa.

Tako so med drugim v Avstriji kljub kritikam leta 2016 časovno omejili pravico do azila (na tri leta). Po tem času se pravica za azil ponovno presoja.

Prav zaostritve v teh državah naj bi tudi povečale pritisk na Slovenijo, saj se migranti zavedajo, da njihove možnosti uspeha upadajo tudi v nekoč do migrantov zelo prijaznih državah. Nemčija sicer ostaja najpogostejši cilj priseljencev iz Sirije, Iraka in Afganistana, Slovenija pa je po mnenju tako MNZ kot nevladnih organizacij le stopnica k temu cilju.

Slednje dokazuje tudi statistika - kot že omenjeno, je pri veliki večini prošenj za azil postopek ustavljen, saj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji prosilci nato izginejo v neznano.

Kompleksna kriza in strožje presojanje meril

Da se sistem ne bi sesul kot leta 2015, ko so se migranti spuščali čez mejo brez ovir, skuša vlada sedaj preprečiti na dva načina. Prvi je uvedba kompleksne krize, ki jo bo na predlog vlade razglasil državni zbor in bo omogočala, da se v takšnih primerih meja za migrante zapre.

Po besedah vlade takšen sklep sicer ni mišljen za trenutne razmere, pač pa za obdobje, ko bi na slovenskih mejah tako kot leta 2015 čakalo več kot 300.000 ljudi.

Del druge rešitve pa je predvsem zmanjšanje pritiska prosilcev za azil iz t. i. varnih držav. Pomemben del namreč predstavljajo državljani Maroka, Pakistana in Alžirije, ki veljajo za varne države, razlogi za selitev pa so predvsem ekonomski. Prav zato njihov cilj ni Slovenija, ampak predvsem države z najugodnejšo ekonomsko situacijo.

Še restriktivnejši postopek

Vendar pa ob tem nevladnike skrbi, da bo vlaganje prošenj za mednarodno zaščito poslej še težje. Obenem Novela zakona o tujcih namreč še povečuje vlogo policije, na sam postopek bo namreč vplivalo tudi to, kaj je zajeti prebežnik v postopku povedal policistom.

Pri tem poslanka stranke Levica Nataša Sukič opozarja na primer posiljene ženske iz Demokratične republike Kongo, ki so ji slovenski organi zavrnili vlogo za azil. Pri tem pa so ti popolnoma spregledali politično ozadje samega posilstva.

Opozorila je tudi na sodbo italijanskega sodišča, ki je v svoji sodbi zapisalo, da pri nas obstaja utemeljeno tveganje, da bo tožnik v Sloveniji podvržen nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju.

Poročilo, na katero se sklicuje Sukičeva, sicer slovensko ravnanje problematizira zlasti zato, ker naj bi Slovenija izvajala množična vračanja na Hrvaško, kjer naj bi policisti z migranti nečloveško ravnali.

Z obtožbami o takšnih dejanjih se sicer soočajo tudi druge države na balkanski poti. Vendar pa preiskava agencije Frontex v začetku meseca ni mogla potrditi, da je na meji med Grčijo in Turčijo res prihajalo do kršitev azilne zakonodaje.

Ministrstvo zanika verižno vračanje

Da bi pri vračanju migrantov prihajalo do kakršnihkoli nepravilnosti, sicer zanika tudi notranji minister Hojs. Po njegovem mnenju vračanje migrantov trenutno poteka v skladu z obstoječo zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.

Poročilo nevladnikov, ki ga navaja Sukičeva, pa problematizira tudi takšne stvari, kot to "da si je direktor policije gospod Travner dovolil, da na meji pregledujejo kamjone" in da pri tem ugotavljajo, ali je morda v tovornjaku kak ilegalec.

Podpora zakonu, ki po mnenju predlagateljev omogoča tudi, da se prosilce za azil preseje že na začetku, ni vprašljiva, saj ga podpirajo tako poslanci SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS.

Vendar pa opozicija v primeru sprejetja tako zakona o tujcih kot o mednarodni zaščiti že napoveduje presojo pred ustavnim sodiščem, saj naj bi omogočala, da bodo prosilci zaradi njunih določb izpostavljeni mučenju in ponižujočemu ravnanju.