Slovenija v špici držav, ki najbolj produktivnim poberejo največ denarja

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je država visokih davkov in prispevkov, ekonomist Dan Mitchell pa na svojem blogu ugotavlja, da sodimo tudi med države, ki ljudi, ki s svojimi dohodki že tako v državno blagajno prispevajo največ, najbolj dodatno obdavčijo.

Na lestvici, ki produktivnim državljanom poberejo največ, smo med članicami OECD na visokem četrtem mestu, saj gre od vsakih 100 evrov njihovega zaslužka 73 € v državno blagajno. 

Čeprav najboljši zaslužkarji tudi največ vplačajo v državno blagajno, mnoge države, med njimi tudi Slovenija, menijo, da jim je potrebno z visoko progresivno obdavčitvijo odvzeti še več.

To pa negativno vpliva na produktivnost in v končni fazi na celotne državne prihodke, saj bi se ob nižjih davkih z višjo gospodarsko rastjo, večjo potrošnjo in novo ustvarjenimi delovnimi mesti v državni proračun nateklo več denarja. Tako Mitchell, ki je pri pregledu različnih študij in z upoštevanjem različnih davkov prišel do zanimivih ugotovitev.

Pokazal je, kako obdavčitev plač, dohodnina, plačilo prispevkov in davki na potrošnjo vplivajo na produktivnost in gospodarski razvoj države.

Pri tem se je naslonil na zelo uporabno študijo Informacijskega centra za evropske politike, kjer so vse različne davke združili v tako imenovano mejno davčno stopnjo.

Slednja nam pokaže, koliko ljudje z najvišjimi dohodki plačajo državi od vsakega dodatnega evra zaslužka.

To je denimo pomembno pri odločanju o tem, koliko dodatnih ur dela bo nekdo opravil ter ali bo sprejel napredovanje. Oziroma drugače ali se mu bolj izplača delati in zaslužiti več ali bo z višjo plačo plačal tudi toliko več davka, da to skoraj ni več smiselno.

Glede na seštevek treh različnih davkov je Slovenija, ko gre za ljudi z najvišjimi dohodki, na četrtem mestu med izbranimi državami.  Pred nami so le še Švedi, Belgijci in Portugalci:

1

Slednje pomeni, da ljudem s prihodki čez določeno mejo država od 100 zasluženih evrov na Švedskem pobere kar 75 evrov, v Sloveniji 73 evrov, na Poljskem pa denimo 47, Češkem 46 in na Slovaškem zgolj 36 evrov.

V državah z visoko mejno obdavčitvijo, ki jih Mitchell označuje za pohlepne, se denimo podjetnikom bolj izplača delati na črno in se izogibati davkom kot pa delati legalno, da bi zaslužili čim več.

Kje je meja, ko vas država začne resnično odirati?


A zgolj informacija o tem, katera država ljudem z najvišjimi dohodki tudi največ pobere, ni popolna, dokler ne poznamo prihodkovne meje, ko se to začne dogajati.

Zaradi številnih različnih davkov je slednjo razmeroma težko natančno izračunati, najboljše in enostavnejše merilo pa so vendarle dohodninski razredi, kjer se razlike skorajda najbolj poznajo, čeprav je potrebno imeti v mislih specifike, ki se odražajo predvsem v različnih sistemih olajšav.

V Sloveniji v najvišji, 47 odstotni dohodninski razred, padete ob letnem neto zaslužku nad 70.907 evrov, na Švedskem v 58 % nad 83.440 evri, v Belgiji v 50 % že nad 38 tisočaki,  na Portugalskem v 48 % nad 80.000 evri.

Podrobnejša struktura davkov v posameznih državah (klik za povečavo)
Podrobnejša struktura davkov v posameznih državah (klik za povečavo)


In kako v državah z nižjo obdavčitvijo? V ZDA ste denimo pri primerljivih vsotah slovenskemu najvišjemu razredu obdavčeni po pol nižji, 28 % stopnji, (do 191.650 dolarjev letnega zaslužka za samsko osebo). Na Poljskem denimo v najvišji, 32 % dohodninski razred vstopite pri okrog 20 tisoč evri letnega zaslužka, Češka in Slovaška imata nekoliko drugačen dohodninski sistem.

Če vas zanima podrobnejša struktura obdavčitve v posameznih državah, kliknite na tabelo na desni.

 



Višji davki ne pomenijo nujno, da bo država pobrala več denarja

Ekonomist Mitchell še opozarja, uvedba visokih davčnih stopenj ne pomeni nujno visokih davčnih prihodkov, četudi je dvig davkov ob luknji v proračunu pri nas priljubljen ukrep, saj deluje kratkoročno.

Leta 1980, ko je Reagan v Ameriki najvišjo davčno stopnjo iz 70 % spustil na 28 %, so davkoplačevalci z višjimi dohodki v proračun vplačali še več kot prej.

In čeprav je prerazporejanje denarja priljubljen ukrep za vzpostavljanje enakosti, kot je to počel socializem, pa je, kot pravi Mitchell, neomejen trg najboljši način za zagotovitev socialne mobilnosti med različnimi družbenimi razredi.
KOMENTAR: Uredništvo
Izgovarjanje na »dobro družbo« držav z visoko obdavčitvijo zelo varljivo
Slovenija torej spada med države, ki uspešnejšim, produktivnejšim ljudem poberejo največ prihodka. Mnogi bi se pri tem tolažili, da je družba skandinavskih držav vendarle ugledna, a takšno razmišljanje je varljivo, saj sta družbeni okolji s svojimi principi in navadami neprimerljivi. Države kot sta Švedska in Belgija, spadajo med družbeno najbolj razvite na svetu, z delujočim demokratičnim sistemom, pravno državo, predvsem pa z nekoliko drugačno demokratično kulturo in tradicijo kot v Sloveniji, predvsem kar se tiče odnosa do države in plačevanja davkov. V praksi to pomeni, da Slovenci iščemo vse načine, kako ob tako visoki obdavčitvi državo prenesti naokoli, kar povzroča nepravične razlike med plačniki in tistimi, ki se davkom izogibajo, medtem ko je večini Švedov ali Dancev kaj takšnega izpod časti. Posledično so učinki visoke obdavčitve povsem različni, saj za razliko od Slovenije skandinavski sistem deluje učinkovito in se ta denar pravično obrača in vrača v družbeno okolje. Pri nas pa sposobni mladi ljudje Slovenijo zapuščajo in raje odhajajo v stimulativnejša okolja, v države, ki jim za njihov vložek in trud poberejo veliko manj kot domovina. Za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti bi Slovenija davčne modele morala prilagoditi navadam in običajem lastnega okolja in iskati rešitev v nizkih davkih, ki bi spodbujale ljudi k (legalnemu) delu ter zanj pravičnemu plačilu. Ne pozabimo, po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma smo po vplivu davkov na spodbudo za delo na predzadnjem, 137. mestu na svetu med vključenimi svetovnimi državami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike