Slovenija v letu 2021: Imamo višje plače, višji BDP, višjo zaposlenost, a tudi vse višje cene in javni dolg

Foto: depositphotos.com

Čeprav se Slovenija od začetka letošnjega leta soočala tudi z zaprtjem in gospodarskimi posledicami pandemije, pa je na področju gospodarstva ob izdatni državni pomoči okrevala hitro ter se v ta namen tudi dodatno zadolžila, pri čemer se je glede na lani povečal državni dolg, zmanjšal pa primankljaj države.

Po ravni bruto domačega proizvoda (BDP) je Slovenija presegla predkrizno raven, rekordno nizka je tudi brezposelnost. Kljub temu pa smo ljudje predvsem zaradi poteka pandemije in rasti cen precej pesimistčni glede stanja v državi. Posledično kljub visoki gospodarski rasti pa tudi občutnemu dvigu plač tako v javnem kot v zasebnem sektorju še vedno varčujemo bolj zavzeto od povprečja EU.

Podatke za pregled različnih gospodarskih kazalnikov smo črpali iz statističnega pregleda leta 2021, ki ga je pripravil Statistični urad.

Nadpovprečna rast BDP, zaposlenost najvišja po letu 1995

BDP se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignil za 7,4 odstotka in že presegel predkrizno raven. Glede na druge evropske države je bilo gospodarsko okrevanje Slovenije hitrejše od povprečja držav EU. Na ravni EU se je BDP povečal za 5,1 odstotka. Je pa slovenski BDP že pred pandemijo (od l. 2016) rasel hitreje od povprečja držav EU, medtem ko je slovensko gospodarstvo v lanskem letu upadlo manj od povprečja EU.

K okrevanju sta najbolj prispevali domače povpraševanje, poraba in investicije. Gospodinjstva so v prvih devetih mesecih letošnjega leta potrošnjo glede na lani povečala za 8,8 %. Potrošnja države se je povečala za 2 %. Večje povpraševanje je realno za dobrih 18 % povečalo uvoz, izvoz pa se je realno  povečal za dobrih 13 %. Čeprav se je uvoz povečal bolj kot izvoz, je Slovenija realno še vedno izvozila več kot uvozila.

Po tem ko je zaposlenost do prvega četrtletja letošnjega leta upadala, je v drugem četrtletju začela močno naraščati, v tretjem četrtletju letošnjega leta pa je bila najvišja od leta 1995, odkar beležimo zaposlenost prebivalstva.

Prebivalci vse bolj občutimo inflacijo, cene blaga rastejo hitreje kot cene storitev

Kljub visoki gospodarski rasti in nizki brezposelnosti pa smo bili potrošniki predvsem zaradi razvoja epidemije precej pesimistični glede gospodarskega stanja v državi. K temu je prispevala tudi rast cen. Kazalnika o gibanju cen sta v preteklih mesecih dosegla najvišje ravni po letu 2012.

Glavno gonilo inflacije so bile višje cene goriv in energije, ki so se letos novembra v primerjavi z lanskim novembrom zvišale za petino. Podražile so se tudi gostinske in nastanitvene storitve (za 6,3 oz. 4,7 %), najemnine (za 18,9 %) ter cene prevoznih sredstev (za 6,2 %), pri čemer so cene blaga rastle hitreje kot cene storitev.

Cene industrijskih proizvodov so bile letos oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom v povprečju višje za 9,2 %, cene storitev pri proizvajalcih pa so se na letni ravni v tretjem četrtletju dvignile za 4,1 %, največ v gostinstvu (za 8,6 %).

Cene stanovanj so se v prvem polletju v povprečju dvignile za 7,7 %. Kljub temu je bilo v drugem četrtletju letošnjega leta prodanih največ stanovanj, odkar spremljajo ta kazalnik, in sicer 6.500.

Slovenska podjetja investirajo podpovprečno, plače vse višje, država vse bolj zadolžena

Slovenska podjetja, ki so po stopnji investiranja že prej zaostajala za povprečjem EU, so v lanskem letu investirala še manj. S tem so za povprečjem EU po stopnji investiranja zaostajala še bolj (stopnja investiranja je bila v povprečju EU 24,5 %, v Sloveniji 20,2 %). V prvi polovici letošnjega leta so podjetja investirala več, stopnja investiranja je bila 21,9 odstotna, zato so podjetja polletje zaključila s primankljajem.

Povprečna mesečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta realno (ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) višja za 5,9 %. Plače so se dvignile tako v javnem (za 10,1 %) sektorju – predvsem zaradi dodatkov ob epidemiji, kot tudi v zasebnem sektorju (za 5,7 %), kjer plače stalno rastejo od leta 2010 dalje.

Med izdatki države so se v prvem polletju najbolj povečali prav izdatki za zaposlene, subvencije in investicije v osnovna sredstva.

Primanjkljaj 6,5 odstotka BDP, dolg pa 77,5 odstotka BDP

Primanjkljaj letošnjega državnega proračuna bo po preliminarni oceni dosegel 3,3 milijarde evrov oziroma 6,5 odstotka BDP, sporočajo z ministrstva za finance. Javni dolg bo po oceni ob koncu leta 2021 znašal 77,5 odstotka BDP, kar je ena odstotna točka manj od prejšnjih ocen in 2,3 odstotne točke manj kot leto prej.
“Po preliminarni oceni bodo prihodki državnega proračuna v letu 2021 dosegli 11 milijard evrov. To je za 300 milijonov več kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu za to leto. Pri tem glavnino povečanja predstavljajo prihodki iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Dohodnine je za 19 odstotkov več, davka od dohodkov pravnih oseb pa 15 odstotkov več,” sporočajo z ministrstva za finance.
Ter dodajajo: “Preliminarna ocena kaže, da bo v letu 2021 realiziranih za 14,3 milijarde evrov odhodkov. To je za 850 milijonov več, kot je bilo predvideno v proračunu, sprejetem konec leta 2020. Povečanje izhaja predvsem iz višjih izdatkov, vezanih na ukrepe za blažitev posledic epidemije. Slovenija je za te ukrepe namenila 2,8 milijarde evrov ali 5,6 % BDP”.
Javni dolg Slovenije v deležu BDP bo konec leta 2021 nižji kot leto poprej, ko je presegal 80 % BDP.

Kljub večjemu dohodku ljudje varčujejo več od povprečja EU in evrskega območja

Se je pa v krizi zaradi državnih intervencij povečal bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev, ki so letos po lanskem zaprtju trošila več kot v prvem koronskem letu. Je pa očitno, da so ljudje še vedno previdni in še vedno varčujemo precej bolj aktivno kot pred krizo.

V prvi polovici letošnjega leta smo varčevali tudi bolj od povprečja EU in evrskega območja. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci na varčevalnih vlogah več kot 23 milijard evrov, od tega je več kot tri četrtine denarja na računih, ostalo pa v depozitih. V domačih vzajemnih skladih pa je le okoli 3,6 milijarde evrov sredstev.

10 komentarjev

  1. Ob slovesu od starega leta sem pričakoval bolj optimistično kolumno, saj vendar delujejo v vladi trije nadmersko sposobni in uspešni ministri Nove Slovenije.

    V preteklem letu pa ni bilo vse žalostno, saj smo se tudi smejali. Poleg samokritične izpovedi Marjana Šarca o profesorju in moškem spolnem organu, ki je postal ponarodela enota za merjenje neumnosti, sta me zabavala vsaj še dva dogodka.

    ***

    Na soočenju opozicije na TVS se je med voditeljico Lidijo Hren in predstavnico ponosnih naslednikov zveze komunistov Andrejo Katič razvil sledeči dialog:

    Lidija Hren: “Gospa Katič, vlada je dovolila silvestrovanje v zaprtih gostinskih prostorih pod pogojem, da se gostje izkažejo z negativnim testom na korona virus. Kako bi vi ravnali?”

    Andreja Katič. “Mi bi ravnali drugače. Dovolili bi sicer silvestrovanja v zaprtih gostinskih prostorih, vendar bi za goste predpisali negativni test na korona virus.”

    ***

    Še najbolj prisrčno pa me je zabaval Marko Bandelli, vodilni razumnik v stranki SAB, ki je postavil traktor kot alternativno enoto za merjenje pameti, ko je v ponosnem zanosu komentiral inavguracijo neizvoljene poslanke Alenke Bratušek za nadomestno poslanko in ko je dobesedno takole tvitnil:

    “Ne veste kako smo jo veseli v SAB, da bomo imeli še 1 močan traktor v naši ekipi.”

    V letu 2022 vam želim veliko veselja do življenja!

  2. Mislim, da je vlada storila tu kar je lahko. V nasprotju z ravnanjem levih vlad, je denar, ki si ga je poceni izposodila, razdelila med ljudi, posebej med tiste, res potrebne pomoči. Začelo se je graditi na področju DSO, končno se obnavlja in opremlja SV, med epidemijo pa so bili izplačani dodatki za vse tiste na prvih bojnih linijah. Upokojenci smo dobili tako rekoč največ do sedaj, kljub izstopu stranke DeSUS iz koalicje, kar dejansko o stranki pove vse. Zaposlenost je rekordna, podjetja so dobila vsa razpoložljiva sredstva v obliki pomoči države. Gostinci so se znašli z take away ponudbami med samim lock down obdobjem, kasneje pa z raznimi triki in izkoriščanjem lukenj v zakonodaji. V pomoč jim je seveda odvetnica, nekoč RTVjevka, ki je pred kamero zatrdila, da v Sloveniji oobstajajo samo ” desni troli. ”
    Veselite se lahko odličnih ocen Slovenskega predsedovanja svetu EU, malo manj pa ste lahko veseli pomanjkanja vzajemnosti med Slovenci, ki se niso cepili v zadovoljivem odstotku, so pa razgrajali pred parlamentom, kolesarili in kurili stole. Animirala sta jih predvsem dva patrona, ki seveda nista Slovenske narodnosti. Tipično. Svetlana je izgubila svojo zvezdo( komu mar..),Zoki se je uprl ukrepom, je pa predtem končno izgnal hašišarje iz Metelkove, kljub angažmaju stranke Levice in poslanke Sukičeve. Morda je pa dobila kak ukraden mikser. Tea Jarc je kot besna ninja napadla nič hudega slutečega Janšo, v prostem času, na vrhu simbola Slovencev in vpila, da ” njim ni luštn Žvet u taki državi,” škoda, da se ne premakne kam drugam potem recimo. Karl nas je še zadnjič nasmejal, enkrat se pač celo njemu zaprejo vse poti.
    Vsem veliko zdravja, če se še niste cepili, cepite se, ker je bolje kot da umrete kot cepec. Za brezvz.

  3. Novo!
    Predlagam, da še neznan ali še neobstoječi institut podeljuje nagrado “Križ Ajde Lesjak”
    najboljši/mu izbrani/emu raziskovalni/emu novinarki/ju za preteklo leto prav na dan sv.Silvestra.
    —————————————————————————————————————————–
    Taprvega naj dobi kar ga.Lidija Hren po izboru komentatorjev. Prav?

  4. Nenehno poslušamo mantro: Slovenija se je pretirano zadolžila.
    Res je, slovenski dolg je skokovito narastel.
    To je posledica svetovne monetarne politike, ki se je ustrašila, da bo kapital propadel, če nastopi finančna kriza,kot posledica zdravstvene.
    Sprotile so se finančne rezerva in očitno se tiska tudi dodatni denar.
    Slovenija ob lajšanju krize, korekciji plač in delno pokojnin tudi dosti inevstira in dohaja zamujeno. Desetletje investicijskega mrtvila je potrebno nadoknaditi. Sedaj je pravi čas za to, saj je poceni denarja na pretek.
    Malo za provokacijo: v svetu banke ponujajo denar, Slovenci pa čepimo na milijradah, pa jih ne znamo vložiti drugam, razen v banke.
    Če bi politka znala prepričati varčevalce in jim ponuditi dobičkanosne projekte, bi nemudoma Slovenija imela sufiscit namesto dolga.
    Pa smo tukaj. ob rekrdenem primanjkljaju beležeimo rekordne depozite. Denarja kot smetja, le pametnih investicij ni in pred vsem zaupanja v državo.
    Država je preveč pogosto skubila ljudi, zato jim je bančni trezor brez obresti ljubši kot tvegana investicija.
    Minister Šircelj je finančnik, minister Mramor pa je bil računovodja. To sta dva poklica, eden investira, drugi pa uravnava izdatke s prilivi in je presrečen ko vse skupaj spravi na nulo.
    V KUL kolaiciji ni videti niti enega finančnika. Še račuovodje niso, zato je težko sprejeti njihove nasvete.
    Če je na trgu poceni denar, ga je potrebno izkorstiti, zlasti, če imamo zaostanek in velike potrebe po investicijah.
    Finančnim strokovnjakom Levice pa je potrebno dopovedati, da deponirane milijaerde v bankah gnijejo, če bi jih pretvorili v investicije, bi dvignili standard in tudi dobičke lastnikom kapitala. Tako pa ni investicij, ni dobičkov in življenje nam lajšajo Marxovi nauki o lepši bodočnosti.

    • APMMB2 – Nazadnje vemo, kako je glede obdavčevanja dividend in kapitala deloval Šarec. Vemo tudi, kakšno krajo delničarjev je izvedla Alenka Bratušek ter se izognila osebni in kazenski odgovornosti za svoja dejanja. In ne pozabimo nepregledno državno lastništvo preko inštitucij kot je Modra zavarovalnica, za katero se ne ve kdo pije in kdo plača – vse se samo, da ima vsemogočnega ‘bossa’ Boruta Jamnika, ki odgovarja, komu že? Nazadnje
      je to paradržavno lastništvo delalo izjemno škodo v primeru Cimosa, katerega zgodbo smo pred leti spremljali vsi. Vptašanje tudi, kako bi Slovenci obravnavali ljudi, ki bi denar želeli oplemenititi v tujini – ali bi jih spodbujali, da se oplemeniten denar iz tujine vrne domov, ali bi jih preganjali?
      Ni čudno, da Slovenec državi pri denarju NE zaupa.

  5. Smešno.
    Slovenija je bila že prej zelo zadolžena, pa zelo malo napredka oziroma nič.
    Metanje denarja z lopatami v banke, kar je Bratuškova kar prikladno pozabila.
    Odpisovanje dolgov v milijonih najbolj zviti “slovenski” družini.
    Pa neskončni NVO-ji…
    Sedaj, kljub korona krizi, so rezultati odlični, pa najbolj vpijejo tisti, ki so zapravili v preteklosti največ! Nezaslišano!
    V vaših levih vladah nobenega napredka – nobene reforme. Vlada JJ je dihala za dobre rezultate na škrge. Ne samo to, v najtežjem času pandemije je opravila predsedovanje EU z odliko. Prav tako odlični vsi ostali kazalci!
    Levičarji, to pa zelo, zelo boli, kajne?

Komentiraj