Slovenija v letu 2021: Imamo višje plače, višji BDP, višjo zaposlenost, a tudi vse višje cene in javni dolg

POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav se Slovenija od začetka letošnjega leta soočala tudi z zaprtjem in gospodarskimi posledicami pandemije, pa je na področju gospodarstva ob izdatni državni pomoči okrevala hitro ter se v ta namen tudi dodatno zadolžila, pri čemer se je glede na lani povečal državni dolg, zmanjšal pa primankljaj države.

Po ravni bruto domačega proizvoda (BDP) je Slovenija presegla predkrizno raven, rekordno nizka je tudi brezposelnost. Kljub temu pa smo ljudje predvsem zaradi poteka pandemije in rasti cen precej pesimistčni glede stanja v državi. Posledično kljub visoki gospodarski rasti pa tudi občutnemu dvigu plač tako v javnem kot v zasebnem sektorju še vedno varčujemo bolj zavzeto od povprečja EU.

Podatke za pregled različnih gospodarskih kazalnikov smo črpali iz statističnega pregleda leta 2021, ki ga je pripravil Statistični urad.

Nadpovprečna rast BDP, zaposlenost najvišja po letu 1995


BDP se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignil za 7,4 odstotka in že presegel predkrizno raven. Glede na druge evropske države je bilo gospodarsko okrevanje Slovenije hitrejše od povprečja držav EU. Na ravni EU se je BDP povečal za 5,1 odstotka. Je pa slovenski BDP že pred pandemijo (od l. 2016) rasel hitreje od povprečja držav EU, medtem ko je slovensko gospodarstvo v lanskem letu upadlo manj od povprečja EU.

K okrevanju sta najbolj prispevali domače povpraševanje, poraba in investicije. Gospodinjstva so v prvih devetih mesecih letošnjega leta potrošnjo glede na lani povečala za 8,8 %. Potrošnja države se je povečala za 2 %. Večje povpraševanje je realno za dobrih 18 % povečalo uvoz, izvoz pa se je realno  povečal za dobrih 13 %. Čeprav se je uvoz povečal bolj kot izvoz, je Slovenija realno še vedno izvozila več kot uvozila.

Po tem ko je zaposlenost do prvega četrtletja letošnjega leta upadala, je v drugem četrtletju začela močno naraščati, v tretjem četrtletju letošnjega leta pa je bila najvišja od leta 1995, odkar beležimo zaposlenost prebivalstva.

Prebivalci vse bolj občutimo inflacijo, cene blaga rastejo hitreje kot cene storitev


Kljub visoki gospodarski rasti in nizki brezposelnosti pa smo bili potrošniki predvsem zaradi razvoja epidemije precej pesimistični glede gospodarskega stanja v državi. K temu je prispevala tudi rast cen. Kazalnika o gibanju cen sta v preteklih mesecih dosegla najvišje ravni po letu 2012.

Glavno gonilo inflacije so bile višje cene goriv in energije, ki so se letos novembra v primerjavi z lanskim novembrom zvišale za petino. Podražile so se tudi gostinske in nastanitvene storitve (za 6,3 oz. 4,7 %), najemnine (za 18,9 %) ter cene prevoznih sredstev (za 6,2 %), pri čemer so cene blaga rastle hitreje kot cene storitev.

Cene industrijskih proizvodov so bile letos oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom v povprečju višje za 9,2 %, cene storitev pri proizvajalcih pa so se na letni ravni v tretjem četrtletju dvignile za 4,1 %, največ v gostinstvu (za 8,6 %).

Cene stanovanj so se v prvem polletju v povprečju dvignile za 7,7 %. Kljub temu je bilo v drugem četrtletju letošnjega leta prodanih največ stanovanj, odkar spremljajo ta kazalnik, in sicer 6.500.

Slovenska podjetja investirajo podpovprečno, plače vse višje, država vse bolj zadolžena


Slovenska podjetja, ki so po stopnji investiranja že prej zaostajala za povprečjem EU, so v lanskem letu investirala še manj. S tem so za povprečjem EU po stopnji investiranja zaostajala še bolj (stopnja investiranja je bila v povprečju EU 24,5 %, v Sloveniji 20,2 %). V prvi polovici letošnjega leta so podjetja investirala več, stopnja investiranja je bila 21,9 odstotna, zato so podjetja polletje zaključila s primankljajem.

Povprečna mesečna bruto plača je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta realno (ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin) višja za 5,9 %. Plače so se dvignile tako v javnem (za 10,1 %) sektorju – predvsem zaradi dodatkov ob epidemiji, kot tudi v zasebnem sektorju (za 5,7 %), kjer plače stalno rastejo od leta 2010 dalje.

Med izdatki države so se v prvem polletju najbolj povečali prav izdatki za zaposlene, subvencije in investicije v osnovna sredstva.

Primanjkljaj 6,5 odstotka BDP, dolg pa 77,5 odstotka BDP
Primanjkljaj letošnjega državnega proračuna bo po preliminarni oceni dosegel 3,3 milijarde evrov oziroma 6,5 odstotka BDP, sporočajo z ministrstva za finance. Javni dolg bo po oceni ob koncu leta 2021 znašal 77,5 odstotka BDP, kar je ena odstotna točka manj od prejšnjih ocen in 2,3 odstotne točke manj kot leto prej.


"Po preliminarni oceni bodo prihodki državnega proračuna v letu 2021 dosegli 11 milijard evrov. To je za 300 milijonov več kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu za to leto. Pri tem glavnino povečanja predstavljajo prihodki iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Dohodnine je za 19 odstotkov več, davka od dohodkov pravnih oseb pa 15 odstotkov več," sporočajo z ministrstva za finance.

Ter dodajajo: "Preliminarna ocena kaže, da bo v letu 2021 realiziranih za 14,3 milijarde evrov odhodkov. To je za 850 milijonov več, kot je bilo predvideno v proračunu, sprejetem konec leta 2020. Povečanje izhaja predvsem iz višjih izdatkov, vezanih na ukrepe za blažitev posledic epidemije. Slovenija je za te ukrepe namenila 2,8 milijarde evrov ali 5,6 % BDP".



Javni dolg Slovenije v deležu BDP bo konec leta 2021 nižji kot leto poprej, ko je presegal 80 % BDP.

Kljub večjemu dohodku ljudje varčujejo več od povprečja EU in evrskega območja


Se je pa v krizi zaradi državnih intervencij povečal bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev, ki so letos po lanskem zaprtju trošila več kot v prvem koronskem letu. Je pa očitno, da so ljudje še vedno previdni in še vedno varčujemo precej bolj aktivno kot pred krizo.

V prvi polovici letošnjega leta smo varčevali tudi bolj od povprečja EU in evrskega območja. Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci na varčevalnih vlogah več kot 23 milijard evrov, od tega je več kot tri četrtine denarja na računih, ostalo pa v depozitih. V domačih vzajemnih skladih pa je le okoli 3,6 milijarde evrov sredstev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike