Slovenija v času ‘korone’: zakaj pri nekaterih prevladajo politično-ideološke plašnice?

Rajko Podgoršek
30

Verjetno se spominjate, kako se Slovenija že vse od osamosvojitve sooča z travmo svoje neprepoznavnosti. Obupno iščemo znake prepoznavnosti, ki bi nas povzdignila nad ostale, od Luke Dončića do »I feel Slovenia«. Vedno znova, pojasnjujemo, da nismo ne Slovaška in ne Slavonija. Kaj pa, če smo v teh težkih časih le našli nekaj, kar nas dela res unikatne? V času, ko ves svet bije vojno s koronavirusom, v Sloveniji že ves mesec bijemo dvojni spopad: z virusom ter z notranje politično-ideološkimi bitkami.

Epidemija koronavirusa je pokazala na temeljno razliko med dojemanjem državništva v tujini ter v Sloveniji. Svetovne države so resda sprejele vsaka svojo strategijo, a politika se je o njej poenotila; tudi, ko gre za pragmatičnost. Tako dnevno spremljamo zelo oster pristop Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Po drugi strani imamo bolj flegmatičen pristop Švedov. Imamo tudi boleče pragmatike, ki so poskusili s fleksibilnim ter nato z ostrejšim pristopom: sem lahko uvrstimo nesrečne Britance in Špance, navsezadnje pa tudi Švede, ki se jim je izvirna strategija izjalovila.

Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.

Omenjene države so v krizi znale spraviti politične razlike v predal. Slovencem ni jasno, da dejstvo, da Avstrijo vodi mladi up evropske desnice Sebastian Kurz, Nemčijo dolgoletna desna težkokategornica Angela Merkel ter Italijo leva koalicija pod vodstvom Giussepeja Conteja ne igra vloge v tem, da so omenjene države sprejele restriktiven pristop. Prav tako dejstvo, da Britanijo vodi konservativec Boris Johnson, Švedsko socialdemokrat Stefan Löfven ter Španijo levičarska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza ne igra vloge v tem, da so te države z odzivom – kot trenutno kaže – zamočile.

Slovenci imamo ogromno težavo v tem, da s politično-ideološkimi plašnicami opremljeni mediji ljudstvu želijo sugerirati zaključke, ki so iracionalni ter nerealni.

Mispercepcija slovenskih medijev

Slovenci imamo ogromno težavo v tem, da s politično-ideološkimi plašnicami opremljeni mediji ljudstvu želijo sugerirati zaključke, ki so iracionalni ter nerealni. Slovenska medijska srenja noče razumeti, da slovenskih političnih preferenc ne moremo kar po domače preslikati v tujino (oz. tujih v Slovenijo). Ob spremljanju državotvornega odnosa tujih medijskih portalov človek tako dobi občutek, da se je večini s politiko povsem zaslepljenih slovenskih novinarjev ter urednikov kratko malo ”strgalo”.

Korona kriza ni prvi takšen primer. V preteklosti so naši mediji tako napačno ocenili številne dogodke. V spominu imam danes že kar pozabljenega levega predsednika Francije Francoisa Hollanda, ki naj bi bil znanilo levega političnega vala v Evropi, a je na koncu končal kot predsednik z najnižjim rejtingom v zgodovini Pete francoske republike. Kot še en zdrs lahko tu omenim medijsko ”bildanje” grškega ”oxi”-premiera (‘ne’-premiera) nove levice, Alexisa Ciprasa ter njegove Sirize, ki sta Grčijo pustila v ekonomskem razsulu, pa recimo medijsko blamažo ob zadnjih predsedniških volitvah v ZDA, da o stalnem pričakovanju padca ”diktatorja” Orbana ne govorimo.

Paranoičnost in neprofesionalnost

Ne slepim se, da imamo še vedno veliko ideoloških plašnic tudi na desnici ter na desni sredini, a po moji oceni je tega bistveno manj kot na primer še v devetdesetih. Tudi nam tu in tam zdrsnejo opazke o vsemogočnem Milanu Kučanu. Vseeno pa smo v zadnjem desetletju z izvolitvijo levo-sredinskega Boruta Pahorja za predsednika, novimi sredinskimi iniciativami kot je bila Virantova Lista, pa velikem pluralnem medijskem internetnem vrenju – od Domovine preko Požareporta do Nove24 – pokazali veliko širino. Na to smo lahko upravičeno ponosni.

Medtem se naši bolj levo usmerjeni prijatelji vrtijo v vedno ožjem krogu, ki postaja vedno bolj omejen, idejno utesnjujoč, če ne celo paranoičen. Kot opozarja Bojan Požar, je tako npr. levi portal Necenzurirano, ki ga ustvarjajo bivši novinarji Dnevnika, nedavni hvalevreden poziv ministrice za kmetijstvo, naj ”tisti, ki želijo, pridejo pomagati slovenskim kmetom”, spremenil v nekakšno prisilno “težaško delo za delavce na čakanju”. Vse to samo zato, ker imamo desno vlado, medtem ko imajo Švedi tisto “ta pravo”, levo? Mislim, da je skrajni čas, da se vsi skupaj zamislimo, ali takšno razmišljanje res spada v ta čas (oz. katerikoli drugi prelomni čas)?

Vprašajmo se torej, kje bi lahko ležal vzrok za tako infantilen in pristranski javni diskurz poročanja velikega dela medijev? Kot je Domovina v seriji člankov že poročala, se velik del slovenskih medijev vedno bolj srečuje s težko finančno situacijo, ki nedvomno sprošča pri ljudeh, katerih življenjska podstat bi s tem bila ogrožena, hude reakcije. Toda to jih ne odvezuje od nivojev profesionalnosti, ki so se jim z izbiro poklica zavezali! Paranoičnost in neprofesionalnost nekaterih tvega, da očrni ves novinarski ceh. Tega si slovenski mediji ne zaslužijo in veliko bolje bi bilo, da bi korona kriza postala priložnost za njihovo očiščenje in ne dokončen zaton v irelevantnost.

Naj kot zaključek ponudim odličen citat iz Tvitosfere, katerega avtor je politični analitik Miloš Čirić: ”V Sloveniji smo se naučili, da se z ničemer, kar naredijo tisti, ki niso naša izbira, ne smemo strinjati. Izključevanje je postalo naš način življenja. A dejstvo je, da izključujoče družbe nikoli niso uspešne. Samo vključujoče družbe privabljajo najpametnejše, da pridejo in ostanejo.”

30 KOMENTARJI

  1. Hvala avtorju za bister pogled na “plašnice” naše že do kraja izmaličene medijske scene, s katero si kot iskalci realne slike problemov in resnice ne moremo prav nič pomagati, samo bega nas lahko.
    Vredno branja, pravzaprav sem kar navdušen!

  2. Da so pri nekaterih ideološke plašnice? Nekaterih?

    Pri večini!!! Razumski pogovor je možen le z malo ljudmi. Levičarji čustveno govorijo o diktaturi, janšisti pa o najstrašnejši epidemiji.

  3. Paranoičnost in neprofesionalnost je res stalnica pri veliki večini novinarjev, predvsem tistih, ki jedo pri “Državnih jaslih”, tako, kot naša RTV, Delo. Mladina… – Se pa tudi tu dobijo nekateri, ki ostajajo trezni in razsodni, tako na RTV, kot tudi Nežmah pri Mladini.

    Potrebno je IDEOLOŠKO uravnovesiti RTV in pomagati nekaterim novonastalim Desnim MEDIJEM, kot je Demokracija, Požarreport, Domovina.je, da bo medijski prostor bolj PLURALEN. Prtedvsem pa je pomembno, da državljani spoznajo obe “plati zvona”.

    Popraviti bi bilo treba, da ne bi 90% pojedla samo Levica in bi le 10% ostalo za Desnico.

    Če so kvote celo na volilnih listah, kjer morajo gledati na zastopanost (čeprav smo enakopravni) med obema spoloma, tako moških, kot žensk, bi to moralo veljati tudi za MEDIJE. Saj mediji dejansko usmerjajo VOLNI rezultat.

    Torej finansiranje bi moralo biti pol-pol.

    Tudi NACIONALKA naj bi imela NOVINARJE z jasno politično usmeritvijo, vendar pol Levih, pol Desnih. Ko se gre za DRŽAVNI INTERES, pa bi morali biti vsi vsaj toliko trezni, da bi stopili skupaj.

    Tako je bilo že v stari Avstriji, ko so politično delovali Staro (desnica) Slovenci in Mlado Slovenci (Levica). Staroslovenci so bili bolj konservativni, Mladoslovenci pa bolj liberalni.
    Toda, ko je šlo za interes NARODA, so vedno stopili skupaj, tako Konservativci, kot Liberalci.

    Tega pa ne doživljamo niti sedaj v Sloveniji, ko nas napadata dva sovražnika iz Vzhoda, tako Covid -19, kot migranti.

    Razkol je prevelik in se vleče že od leta 1945 dalje. Dobro je na Tvitu zapisal gospod Čirič: “Izključujoče družbe niso uspešne. Samo vključujoče družbe privabijo najpametnejše, da pridejo in ostanejo”. In to sem videla sedaj pri sestavi NOVE VLADE. Vsi so bili povabljeni, pa se nekateri nespametni, niso uključili. Sedaj pa razgrajajo.

    Nekateri za delo niso kaj prida, razgrajanje pa jim gre dobro od rok.

  4. Vplivno osrednji in količinsko prevladujoči liberalni, levi in skrajno levičarski del tradicionalne slovenske medijske scene z državno RTV Slovenija in zasebno Pop tv (A kanal), tradicionalnimi tiskanimi dnevniki Delo, Dnevnik, Večer ter političnima tednikoma Mladina in (pod novimi lastniki) Reporter nas skuša vse od demokratične, legalne in legitimne izvolitve Janševe večinske Vlade RS in vladajoče desno-sredinske parlamentarne koalicije SDS, SMC, NSi in Desus populistično z vsemi sredstvi neprofesionalne in pristran(kar)ske agitacije in propagande (pre)strašiti in prepričati, da je največja nevarnost za Slovence in državljane RS nova demokratično, legalno in legitimno izvoljena Vlada RS.
    In da je ta fantazmagorično skonstruirana in populistično izmišljena politična nevarnost domnevno celo večja od globalne svetovne smrtonosne zdravstvene pandemije korona-virusa in njenih pogubnih posledic za javno zdravje, gospodarsko, socialno, varnostno, naravovarstveno, kulturno, duhovno in še kakšno stanje v državi.
    Ni naključje, da v teh “osrednjih” in “tradicionalnih” množičnih elektronskih in tiskanih ter spletnih medijih opazno tendenciozno, neprofesionalno pristran(kar)sko in neobjektivno uredniško protivladno politiko snujejo, vodijo ter operativno izvajajo večinoma člani “tradicionalnega” in “kontinuitetnega” cehovskega Društva novinarjev Slovenije, ustanovljenega ter ideološko, politično in kadrovsko v precejšnji meri nazadnjaško zakoreninjenega še v prejšnjem političnem partijskem enoumju ter posledično v distanciranem, kritičnem in neredko celo sovražnem razmerju do osamosvojene, svobodne, demokratične, politično pluralne in ustavno utemeljene ter v-okvirjene Republike Slovenije.
    Mnogi od dandanašnjih vplivnih medijskih urednikov, komentatorjev, kolumnistov in novinarjev v omenjenih tradicionalnih množičnih medijih so se osebno izpostavili in trajno “legitimirali” kot zadrti in osebno pristranski sovražniki predsednika največje parlamentarne politične stranke SDS Janeza Janše že s svojo prvo na tujem objavljeno “mednarodno ovadbo”, zapisano v Zgaga-Šurcovem tendenciozno ovaduškem in sovražnem pamfletu s 571 podpisniki iz prevladujočega novinarskega ceha DNS.
    Večinoma nekritični in pogostoma tudi ideološko, politično in profesionalno zavedeni podpisniki pristran(kar)ske “mednarodne obtožnice” so se osebno, profesionalno in cehovsko mednarodno izpostavili kot neprofesionalno pristranski že proti prvi Janševi demokratično, legalno in legitimno izvoljeni vladi (2004-2008), ki pa je bila za povrh vse do danes zadnja slovenska vlada, ki je uspešno zaključila svoj polni mandat v celoti in ki v času svojega uspešnega vladanja ni proti svojim številnim opozicijsko, sindikalno, cehovsko in politično organiziranim glasnim kritikom in zadrtim sovražnikom v novinarskih vrstah sprožila nobenih enostranskih političnih ali oblastnih ukrepov in ne domnevnih prekrškovnih in kazenskih sankcij.

    • Kot ste v zadnjem odstavku dobro zapisali, vidimo, da se danes prav ti, ki so takrat v TUJINO BLATILI Slovenijo, danes pa se delajo, kot pridne “ovčke”, kaj, da si je nekdo upal poslati na Svet Evrope.

      Teh 571 NOVINARJEV, je že takrat (2004-2008), sama sebe predstavila, kako neprofesionalni so. Do danes so ostali ideološko zvesti Levici, ne, da bi bili zavezani RESNICI.

      • Kraševka, takrat se je tudi začela politična kariera Šarca, ki ga bomo ohranili v lepem spominu, ker je odstopil, z depešo pa se je končala.

        Tudi vizionar Šarec je bil med podpisniki in člani Foruma 571.

      • Marsikoga poznam, ki dela v domu in marsikdo, ki dela na paliativi ve marsikaj povedati. Ni tako lepo, kot marsikdo trdi. Življenje ni pravljica. Zapomni si to. Življenje ni pravljica in konec je žalosten. Predvsem za nepokretne oskrbovance domov. Tam ležijo cele dneve in gledajo v strop. Zase sem napisala lepo izjavo o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe. Nisem nora, da bi končala kot Michael Schumacher in Vice Vukov.

      • “Marsikoga poznam, ki dela v domu in marsikdo, ki dela na paliativi”

        Blabla. Sem imela teto in strica na oddelku za dementne v DSO, ju hodila obiskovat. Vse priznanje zaposlenim, lepo so skrbeli za vse, tudi za nepokretne. Za nizko plačo.

        Sicer pa – če je tako hudo, zakaj pa za hudo bolnega svojca ne poskrbite doma? Jaz za mojo mamo sem, 3 leta. Po podatkih Inštituta za gerontologijo je v Sloveniji kar veliko takih družin.

  5. Če je v vasi trgovina, moraš biti lačen, če je prodajalka prestavila mejnik. Žalostne zgodbe, ki bodo Janši odnesle in glasove prinesle Luki Mescu. Brez ideologije in brez laži.

      • Tako bodo mislile ovce. Ovce so tudi leta 1945 mislile, naložene v vagone (mesarjev tovornjak)
        Lačne ovce bodo sledile Luki Mescu in njegovemu šefu Ši Džinpingu.

    • Lucija, v vaseh ni trgovin. Jih je Janković ukinil že dolgo nazaj.
      Ali si za nabavo preko interneta že slišala? Še ne? Zmeni se s kakšnim ta mladim, da ti bo naročil, kar potrebuješ – da ne boš lačna. Če sama ne znaš. Pripeljejo na dom, veš.
      Drugače pa – včasih smo molili k Sv. Katarini za pravo pamet, veš.

      (Sarkazem off)

      • https://www.worldometers.info/coronavirus/country/russia/
        Sarkazem on
        Znanstveniki Ruske zvezne agencije za biomedicino so razvili protivnetno zdravilo na osnovi protimalarijskega zdravila meflokvina (mefloquine) za zdravljenje bolezni, ki jo povzroča virus covidkor-19, je sporočila služba za stike z javnosti omenjene organizacije.

        Ta pripravek blokira citopatološke učinke koronavirusa na celični ravni in ustavi njegovo razmnoževanje.

        Poleg tega imunosupresivni učinek meflokina blokira vsako vnetje, ki se pojavi po okužbi osebe.

        Zato po navedbah ruske agencije ta pripravek zagotavlja učinkovito zdravljenje bolnikov s koronavirusom v različnih fazah infekcije.

        Spomnimo, Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca razglasila epidemijo novega korona virusa za pandemijo. Prve primere okužbe s tem virusom so zabeležili konec leta 2019 na Kitajskem.

  6. Priporočam v branje članek v današnjem Delu / petek 17. 4 / ( v rubriki “Gostujoče pero )) od dr. Jure KNeza direktorja družbe Dewesoft ( del mednarodnega koncerna ) Predvsem bi morali prebrati vsi kritiki nabave mask in zaščitnega materiala
    Sicer v Delu iz vseh novinarskih prispevkov veje en “Antijanša” duh Nemogoče je v tem časopisu zaslediti kakšno pozitivno noto v novinarskih člankih, ki bi bila v plus Janši. Mislim, da v niti eni številki od 13. 3. naprej je ne bi našli.
    Menim, da bi moralo tudi Društvo novinarjev in publicistov postati bolj aktivno in vidno javnosti. Tudi nekateri intelektualci / Rupel, Avbelj;Žiga Turk,…. / bi morali poslati na Platformo v Bruesel, in sekretarki Sveta Evrope kamor so pisali Zgaga-rji , argumentirano, z podatki in anailzami podprto pismo o pisanju mainstrem medijev v SLO – ki jih je 90 % in poročanja RTV in POP TV.
    Če se bomo oglašali samo po naših portalih, ne bo spremembe

  7. Toliko škode kot JJ in SDS povzroči Nova TV, mu je ne more noben levi medij. Dokler imajo na svoji strani novinarje brez nobenih moralno etičnih vrednot, se levim strankam ni treba bati za volilne glasove. Tudi svojega jim ne namenim prav zaradi žaljivega, ponižujočega in razdiralnega načina komuniciranja. Pa sicer vedno svoj glas namenim desnim strankam.

    • morda pa – se motiš.
      Nova TV je za razmere, kakršne so pri nas – prava novinarska vojna – čisto v redu. Ljudje se tam trudijo, da jih moraš od prvega do zadnjega občudovati. Oglejte si kdaj intervjuje z znanimi osebnostmi, pametnimi ljudmi, ki jih ne boste ne videli ne slišali na “levih” medijih. Oglejte si kdaj predstavitev kakšne knjige, za katero v “levih” medijih ne boste izvedeli, da je izšla – pa bi vas zanimala!

      Na drugi strani pa na tisoče vsak dan bruhajočih ogenj in žveplo v lažnivem jeziku sovraštva – RTV, Pop TV, A-kanal, Siol, časopisi, revije…, ki jih davkoplačevalci moramo še po zakonu podpirati, namesto da bi jih že davno razgnali z metlo kot nadležne glodalce, škodljivce…

      • Ne motim se, dokaz je to, da kot stranka s tako dolgo tradicijo SDS nikoli ne dobi na volitvah toliko glasov, da bi lahko sestavila vlado. Tudi letos jo je izključno zaradi Šarčevih napak. Žal je ponudba za desne volivce bolj skromna, a odločiti se je treba v tem naboru, če sicer podpiraš njihove ukrepe. Če bi SDS zamenjal retoriko in par največjih klovnov na vidnih mestih, bi morda lahko šel čez teh 25%, ki so do nadaljnega njihova meja, kot izgleda. Naj se zgledujejo po Alenki Jeraj, Romani Tomc in podobnim, saj jim npr. Mahnič ne seže niti do gležnjev.

      • MORDA PA, ti moraš biti zagrizen pristaš Janše, da te skrbi le SDS, požvigaš pa za Novo Slovenijo, ki v nobeni varianti ne zleze s svojih 7%, ali za SLS, ki se pa sploh noče plasirati v parlament.

        Zakaj si mi tako znan zaradi svoje sprenevedave retorike in čudnega nicka.

        Tudi hud levakar debela berta se občasno spozabi, pa reče, da voli desnico.

      • Nisem zagrizen pristaš Janše, ker spodbuja delitve. Pa da ne bo pomote, to počnejo tudi levi. Tudi pristaš NSi ali SLS ravno nisem, a kot sem napisal, nekaj je treba izbrati in retorika a la Mahnič je nekaj, česar nikoli ne podprem, ker s takim načinom kopljemo jamo lastni državi. Romano Tomc podprem brez pomisleka. Tako da v vsaki stranki so sposobni in nesposobni ljudje in ne moremo vsakogar podpreti le zato, ker je naš. Ni moj namen, da bi se tu zagovarjal koga volim, si pa želim, da bi za desnico prišli boljši časi, a se strinjam s komentatorji domovine- če se ne bo nič spremenilo, tudi na prihodnjih volitvah preko 30% ne bomo zmogli. Žal.
        Zakaj ti je moj nick znan nimam pojma, če verjameš ali ne, sodelujem le na tem forumu, le s tem nickom. Je namreč edini forum, kjer se mi zdi da razprava ohranja vsaj minimalne etične standarde komunikacije. V ideološke in žaljive razprave na Nova TV ali 24 ur se ne bi vključil niti v sanjah.

    • Točno tako, morda pa. Če bi desnjakarji pustili te Nove24 in ideologijo pri miru, bi bili šefi vseh šefov in Slovenija bi vsakih izglasovala desno vlado. Tako pa si stari partijski veljaki iz SDS in njihovi omladinci pljuvajo v lastno skledo in delajo zdrahe z nepotrebnimi rečmi. Nova24, kak bebec moraš biti, da verjameš temu časniku??

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime