Slovenija v boljši gospodarski kondiciji, kot je pričakoval UMAR, a evrsko območje se ohlaja

Foto: pixabay

Gospodarska rast v Sloveniji, ugodnost razmer na trgu in stopnja zaposlenosti so v tretjem četrtletju letošnjega leta presegle pričakovanja Urada za ekonomske analize in razvoj (UMAR). 

Gospodarska aktivnost slovenskega gospodarstva je presegla raven pred epidemijo, po drugi strani pa celotno evrsko območje, z njim pa tudi Slovenijo, pesti nekoliko višja inflacija od pričakovanega, še izvemo iz poročila UMARJA Ekonomsko ogledalo 9/2021. 

Če je kakšna pripomba v zvezi z vladnim obvladovanjem epidemije na mestu, pa je na področju skrbi za gospodarsko in socialno okrevanje vladi težko kaj očitati, saj so rezultati vedno znova nad pričakovanji inštitucij, ki se ukvarjajo z analizami in napovedjo gospodarskih gibanj, pišemo v komentarju uredništva. 

V tretjem četrtletju letošnjega leta je gospodarska aktivnost slovenskega
gospodarstva presegla raven pred epidemijo, realni BDP se je četrtletno povečal za 1,3 %, medletno za 5 %, in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019.

Gonilo gospodarske rasti je izrazito povečanje zasebne potrošnje ter prihodka v trgovini,
razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, ki je bilo hitrejše
od pričakovanega v jesenski napovedi Umarja.

Trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju močno okrepilo in bilo medletno višje za 9,3 %.
V poletnih mesecih se je precej povečalo trošenje za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijač) doma, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, in v tujini, kjer je poleti letovalo precej več domačega prebivalstva kot lani. Gospodinjstva so v tretjem četrtletju medletno
znatno več trošila tudi za kulturne, razvedrilne, športne in osebne storitve (8,0 %) ter za živila, pijače in tobačne izdelke (8,8 %). Medletno večji so bili tudi izdatki za neživila (6,3 %), med katerimi pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upočasnila. Medletno nižja pa je bila, zaradi težav v dobavnih verigah, prodaja osebnih avtomobilov,

Namesto jeseni napovedane 6,1-odstotne gospodarske rasti vse kaže, da bo slovenski BDP v letu 2021 zabeležil okoli 7-odstotno gospodarsko rast.

Zgodovinsko najvišja raven zaposlenosti

Poleg prilagajanja potrošnikov in dejavnosti, vezanih na trošenje gospodinjstev, spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. Slovenija beleži zgodovinsko visoko število delovno aktivnih oseb, ki je preseglo 880 tisoč oseb.

Registrirano brezposelnih oseb je zgolj še dobrih 65 tisoč, kar je 1,9 % manj kot konec oktobra in 22,3 % manj kot pred enim letom.

Pomanjkanjem delavcev na trgu dela sledijo tudi plače. Medletna rast plač je bila septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). V javnem sektorju so bile plače v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju
lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov od junija upočasnjevala.

V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev.

Visoka zaposlenost ugodno vpliva tudi na proračunske prihodke, predvsem davčne prihodke in prihodke iz socialnih prispevkov. Skromna pa ostaja zlasti rast prihodkov iz sredstev EU.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju lani; do konca leta pa zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov ob koncu leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije.

Celotni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je zlasti zaradi visokih izplačil v začetku leta za 0,8 mrd več kot v enakem obdobju lani.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR
in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju lani. To je odraz visoke rasti prihodkov (13,8 %), ki so lani v tem času upadli, in nižje rasti odhodkov (9,6 %).

Iz proračuna EU več črpamo, kot dajemo
Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (112,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 605,6 mio EUR (37,4% v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 493,6 mio EUR (87,4 % načrtovanih vplačil).

Nad pričakovanji tudi inflacija

Po drugi strani pa je inflacija, tako v evrskem območju kot v Sloveniji, višja od pričakovanj UMAR-ja.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra ponovno izrazito okrepila, na 4,6 %.
Okoli polovico medletne rasti so prispevale višje cene energentov, predvsem naftnih derivatov in toplotne energije, ki so bile višje za več kot 40 % oziroma 55 %. K višji medletni rasti so pomembno prispevale tudi cene poltrajnega blaga. Te zaradi drugačnih sezonskih gibanj cen obleke in obutve zelo nihajo, po znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bile novembra medletno višje za 4,3 %.

Ob dražjih surovinah in ozkih grlih v dobavnih verigah se je še naprej krepila medletna rast cen trajnega blaga (5,8 %), med katerim so bile cene avtomobilov višje za 6,7 %. Ponovno se je nekoliko zvišala medletna rast cen storitev (1,5 %). Nadalje so se okrepile tudi cene v skupini
restavracije in hoteli (6,2 %) ter v skupini rekreacija in kultura, kjer so se na mesečni ravni nekoliko izraziteje povišale cene počitniških paketov. Nekoliko se je zvišala tudi medletna rast cen hrane (okoli 1 %).

Prihodnost negotova in ne tako optimistična

Po drugi strani pa se je rast gospodarske aktivnosti evrskega območja po izrazitem zvišanju v
predhodnih dveh četrtletjih glede na razpoložljive kazalnike v zadnjem četrtletju
upočasnila.

Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se upočasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko
industrijo. Ovire v gospodarstvu povzročajo še pomanjkanje usposobljene delovne sile ter visoke cene surovin in energentov. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem območju, ki je bila novembra 4,9-odstotna.

Po zadnji napovedi OECD z začetka decembra se bo BDP evrskega območja letos zvišal za 5,2 %, leta 2022 pa za 4,3 %. Podobno, nekoliko nižjo rast, v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice.

Negotovost, povezana z visokimi cenami surovin in motnjami v dobavnih verigah, je v
Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo.

Gospodarsko cvetimo, a ne brez pasti
Kar se blaženja socialnih posledic korona krize in gospodarskega okrevanja tiče, je vlada svoj mandat v težkih razmerah oddelala z odliko. Ne samo, da beležimo gospodarsko rast nad vsemi pričakovanji, zgodovinsko visoko je tudi število zaposlenih, s tem pa tudi prihodki v obliki davkov in prispevkov. Zadnji čas k temu prispeva tudi visoka zasebna potrošnja.

A vse to ni brez pasti. Zalivanje trga z denarjem na ravni EU in sveta je pripeljalo do prekomerne inflacije. Ta je za slovenske razmere še pred vstopom v EU sicer še vedno nizka, ne pa za evrsko območje kot tako.

Visok je tudi javnofinančni primanjkljaj; ob suspenzu fiskalnega pravila je vlada v dveh letih v blaženje koronakrize investirala 4 milijarde evrov, in čeprav so obrestne mere na državne obveznice prav tako rekordno nizke, bo izposojeno slej kot prej vendarle treba vrniti.

Razpravo o gospodarskih vidikih korona krize ter prihodnosti evropskega gospodarstva tudi v luči zgornjih izzivov si oglejte v oddaji Dialogos z eminentnima ekonomistoma dr. Mojmirjem Mrakom in dr. Zoranom Vaupotom.

2 komentarja

  1. Slovenija doživlja tranzicijo. To,kar bi se moralo zgoditi takoj po osamosvojitvi, sedogaja danes. tajkunska mafija izgublja svoje pozicije, saj je zapravila glavne oporne točke v bankah in gospodsrstvu. Preostalo ji je sodstvo, mediji in šolstvo. Nič od tega ne nese, zato tudi finančno hira, denar pa poganja vse. Sroj se bo ustavil.
    Slovenija si je sicer nakopala visok dolg, kar pa ni usodno, saj so se tudi ostale države EU zadolžile in sedaj ni dolg le problem Slovenije, ampak celotne EU.
    Prav gotovo bo sprejeta enotna formula za sanacijo in Slovenija bo dokaj neboleče prebrodila tudi zadolžitev.
    Seveda pa nevarnst ni opdraavljena. Skrbi lahko nemški semafor. Ta utegne Nančijo spraviti na kolena, zato morajo biti slovenski gospodarstveniki previdni in iskati nove trge.

Komentiraj