Slovenija je po analizi skupine za finančno upravljanje Blacktower letos druga najboljša evropska država za upokojence.
Pred nami je le še Finska, Španija pa je na tretjem mestu. Kaj so torej glavne odlike države na sončni strani Alp za upokojensko življenje in kaj ima od visoke uvrstitve slovenski upokojenec?
Najvarnejša država za upokojence
Drugo mesto na lestvici si je Slovenija med drugim prislužila zlasti s svojo nizko stopnjo kriminalitete. Upokojenci so zaradi manjše sposobnosti samoobrambe zelo prikladna žrtev kaznivih dejanj. Toda v Evropi po ugotovitvah analize ni mogoče najti države, kjer bi bila manjša možnost, da bodo upokojenci žrtev kriminalnega dejanja, kot pri nas.
Država zlatih povprečij
Lestvica najboljših držav za upokojitev (vir: blacktowerfm.com)
Na preostalih točkah lestvice - po ceni stanovanj, pričakovani življenjski dobi in življenjskih stroških - Slovenija ni v samem vrhu, a nikjer močno ne zaostaja.
Zmagovalke nekaterih drugih kriterijev so namreč tudi države, kjer v skupnem seštevku ni nujno tako lepo biti upokojen. Najnižje cene nepremičnin so tako v Srbiji, najnižji življenski stroški v Ukrajini. Največja populacija starejših od 65 let je v Italiji, najdaljšo življenjsko dobo med vsemi ocenjevanimi državami pa lahko pričakujejo Švicarji.
V Sloveniji se dolgo živi
Letos rojeni slovenski državljani lahko ob rojstvu pričakujejo, da bodo v povprečju umirali pri 81,2 letih starosti. Ta podatek Slovenijo uvršča na 16. mesto. Vendar je ob tem potrebno pojasniti, da podobno velja kar za sedemnajst evropskih držav. Izrazito pred ostalimi so le Švica (83,6), Španija(83,3) in Italija (83,2), medtem ko so preostale države med Luksemburgom (82,7) in Dansko (80,9).
Ključne težave slovenskih upokojencev
Dobra uvrstitev na lestvici seveda koristi tudi slovenskim upokojencem. Kljub temu so dileme slovenskih upokojencev povezane zlasti z višino pokojnin in pomanjkanjem mest za dolgotrajno oskrbo, česar pa ta lestvica ne jemlje v skupni seštevek.
Uvrstitev pa kaže, da bi Slovenija v prihodnje lahko bila tudi ciljna destinacija t.i. upokojenskega turizma, torej država, v katero ljudje pridejo preživet zadnja leta svojega življenja.
Slovenski upokojenci bodo morali na nekatere politične rešitve še počakati. Tako že leta pričakujejo potrebno pokojninsko reformo. Na nujno potrebo po reformi pokojninskega, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe je Slovenijo lani in leto prej opozorila tudi Evropska komisija. Prav tako država že leta ni zgradila nobenega novega doma upokojencev.
Cilji, ki bi jih bilo tako nujno uresničiti
Stabilen sistem pokojninskega in zdravstvenega varstva je sicer eden izmed ciljev trenutne vlade, zapisan v koalicijski pogodbi. Vlada si je poleg demografsko-pokojninskega sklada in urada za demografijo med drugim zadala izgradnjo petih novijh domov starejših in dokončanje dveh začetih, približevanje minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo pragu revščine in povišanje pokojnin ostalim upokojencem ter povrnitev pravice do seniorske olajšave za upokojence s polno pokojninsko dobo. Ali in v kolikšni meri jih bo ob protikoronaki pomoči možno uresničiti, je težko napovedati.
Aktualna vlada je sicer prav danes obelodanila Razpis za 1100 mest v domovih za starejše s koncesijo, ki bo rešitev za delež starejših, a problematike tisočev čakajočih na mesto v mreži organizirane oskrbe starejših še ne bo rešil.
KOMENTAR: Blaž Čermelj
Saj smo super, samo še nekaj politične volje ...
V Sloveniji je glede na pričakovano življenjsko dobo, življenjske stroške, cene stanovanj, varsnost in delež starejših pravzaprav lepo biti upokojence, kaže lestvica. Le še precejšnja mera politične volje za sistemske spremembe in bili bi resnično raj za upokojence.
Zdi se precej bolj enostavno, kot v praksi v gospodarski krizi je, a dejstvo je, da ima vlada kljub temu možnost na tem področju narediti pomembne spremembe.
Če po pričakovani življenjski dobi že prehitevamo Dansko in Nemčijo, ju namreč še dolgo ne bomo po višini pokojnin. Hkrati pa bi veljalo poskrbeti tudi, da se bo država visoko uvrščala tudi na drugih področjih.
Morda bi zato veljalo razmisliti, ali ni čas, da Slovenija z ustreznimi ukrepi postane tudi bolj priljubljena destinacija tudi med mladimi. Varno, zdravo in ugodno življenjsko okolje je tudi zanje dobro priporočilo. Le da je tudi tukaj potrebnih še nekaj sistemskih sprememb ...
"Slovenija je po analizi skupine za finančno upravljanje Blacktower letos druga najboljša evropska država za upokojence."
Vsekakor razveseljiv podatek, ki ga bodo politiki v prihodnosti radi citirali, še posebej pred volitvami.
Raziskovalni novinarji in uradniki pristojnih ministrstev pa bi morali izbrskati preverljive podatke, kolikšen delež vse večjega števila slovenskih upokojencev si lahko z zasluženo pokojnino za polnih 40 let dela poravna stroške oskrbe v domovih za ostarele.
In koliko od teh upokojencev, za katere bi lahko ugotovili, da imajo (še) zagotovljeno dostojno in z lastnimi vložki v pokojninsko zavarovanje obvarovano varno starost, si lahko ob stroških bivanja v domu privošči še kak rekreativni izlet ali celo počitnice v katerem od zdravilišč in/ali letovišč?
A zavedati se je treba, da je izven množice tistih, ki so v času upokojitve dosegli (nekateri celo presegli) vse kriterije in merila za "polno pokojnino", še velika množica onih, ki teh pogojev zaradi najrazličnejših okoliščin niso in ne bodo nikoli dosegli. Ti so v mnogih primerih na robu socialne vzdržnosti in dostojanstva, ali celo delijo usodo socialno najbolj ranljivih in ogroženih družbenih skupin.
Razmere v domovih za ostarele, ki so se še posebej alarmantno razkrile ob prvem valu smrtonosne pandemije koronavirusa, nalagajo aktualni vladi in pristojnemu ministrstvu celo vrsto nujnih nalog: poskrbeti bo potrebno za bistveno povečanje primerno zasnovanih, zgrajenih, posodobljenih in opremljenih prostorskih zmogljivosti, ob tem za primerno povečanje in nujno kadrovsko optimiziranje usposobljenih in primerno nagrajenih negovalnih in medicinskih strokovnih kadrov ter za okrepitev in razmah vseh vrst profesionalnih in volonterskih oblik pomoči na domu ter še za marsikaj.
Slovenija je najbrž tudi ena redkih držav, če ne celo unikatna, tudi po tem, da ima v parlamentu generacijska oz. interesna stranka upokojencev (Desus) tako rekoč stalno in opazno mesto ter da je upokojenska stranka tako rekoč vselej tudi vladna oz. vladajoča stranka, pa naj bo v levo- ali desno-sredinski vladajoči koaliciji. Z višanjem povprečne starosti ter nenehnim povečevanjem deleža upokojencev v družbi se tudi številčnost članstva in volivcev, moč in vpliv demokratične stranke upokojencev pričakovano sorazmerno povečuje, kar zagotovo omogoča upokojencem nekoliko nujnega optimizma tudi za prihodnost.
P. Kos
30. 06. 2020 11:46:140
Glede na to, da je, kot pravite sami, Desus, tako rekoč vselej v vladi, upokojencem pa gre vedno slabše, to ni dober obet za vnaprej, kajne?
Dopuščam možnost, da se bo nova predsednica, za razliko od Erjavca, iskreno zavzemala za ureditev problema upokojencev. Zelo težka naloga je to in dejansko odvisna od celotne družbe od koalicije, opozicije in nas davkoplačevalcev.
Zelo, zelo poenostavljen prispevek oz. študija. Povprečni slovenski upokojenec ne živi, temveč životari. cca. povprečnih 600€ ni dostojno nadomestilo za 40 let dela. Seveda je to povezano s prispevki, ki jih je posameznik na podlagi zakona in seveda svoje plače nakazoval v pokojninsko blagajno. Vendar je to druga, pa čeprav nič manj pereča zgodba, za katero se lahko zahvalimo samoupravnemu socializmu. To je tisti prikriti fašizem za katerega se zavzemajo petkovi biciklisti. Če jih odločno ne postavimo v "out", bo v prihodnje upokojencem še slabše.
Zato se s površno raziskavo splošnega standarda upokojencev v Sloveniji ne bi preveč hvalil.
4 komentarjev
Alojzij Pezdir
"Slovenija je po analizi skupine za finančno upravljanje Blacktower letos druga najboljša evropska država za upokojence."
Vsekakor razveseljiv podatek, ki ga bodo politiki v prihodnosti radi citirali, še posebej pred volitvami.
Raziskovalni novinarji in uradniki pristojnih ministrstev pa bi morali izbrskati preverljive podatke, kolikšen delež vse večjega števila slovenskih upokojencev si lahko z zasluženo pokojnino za polnih 40 let dela poravna stroške oskrbe v domovih za ostarele.
In koliko od teh upokojencev, za katere bi lahko ugotovili, da imajo (še) zagotovljeno dostojno in z lastnimi vložki v pokojninsko zavarovanje obvarovano varno starost, si lahko ob stroških bivanja v domu privošči še kak rekreativni izlet ali celo počitnice v katerem od zdravilišč in/ali letovišč?
A zavedati se je treba, da je izven množice tistih, ki so v času upokojitve dosegli (nekateri celo presegli) vse kriterije in merila za "polno pokojnino", še velika množica onih, ki teh pogojev zaradi najrazličnejših okoliščin niso in ne bodo nikoli dosegli. Ti so v mnogih primerih na robu socialne vzdržnosti in dostojanstva, ali celo delijo usodo socialno najbolj ranljivih in ogroženih družbenih skupin.
Razmere v domovih za ostarele, ki so se še posebej alarmantno razkrile ob prvem valu smrtonosne pandemije koronavirusa, nalagajo aktualni vladi in pristojnemu ministrstvu celo vrsto nujnih nalog: poskrbeti bo potrebno za bistveno povečanje primerno zasnovanih, zgrajenih, posodobljenih in opremljenih prostorskih zmogljivosti, ob tem za primerno povečanje in nujno kadrovsko optimiziranje usposobljenih in primerno nagrajenih negovalnih in medicinskih strokovnih kadrov ter za okrepitev in razmah vseh vrst profesionalnih in volonterskih oblik pomoči na domu ter še za marsikaj.
Slovenija je najbrž tudi ena redkih držav, če ne celo unikatna, tudi po tem, da ima v parlamentu generacijska oz. interesna stranka upokojencev (Desus) tako rekoč stalno in opazno mesto ter da je upokojenska stranka tako rekoč vselej tudi vladna oz. vladajoča stranka, pa naj bo v levo- ali desno-sredinski vladajoči koaliciji. Z višanjem povprečne starosti ter nenehnim povečevanjem deleža upokojencev v družbi se tudi številčnost članstva in volivcev, moč in vpliv demokratične stranke upokojencev pričakovano sorazmerno povečuje, kar zagotovo omogoča upokojencem nekoliko nujnega optimizma tudi za prihodnost.
P. Kos
Glede na to, da je, kot pravite sami, Desus, tako rekoč vselej v vladi, upokojencem pa gre vedno slabše, to ni dober obet za vnaprej, kajne? Dopuščam možnost, da se bo nova predsednica, za razliko od Erjavca, iskreno zavzemala za ureditev problema upokojencev. Zelo težka naloga je to in dejansko odvisna od celotne družbe od koalicije, opozicije in nas davkoplačevalcev.
stanchy
Za tiste, ki imajo 1000 eur penzije in več. Za več kot polovico slovenskih upokojencev pa katastrofa.
P. Kos
Zelo, zelo poenostavljen prispevek oz. študija. Povprečni slovenski upokojenec ne živi, temveč životari. cca. povprečnih 600€ ni dostojno nadomestilo za 40 let dela. Seveda je to povezano s prispevki, ki jih je posameznik na podlagi zakona in seveda svoje plače nakazoval v pokojninsko blagajno. Vendar je to druga, pa čeprav nič manj pereča zgodba, za katero se lahko zahvalimo samoupravnemu socializmu. To je tisti prikriti fašizem za katerega se zavzemajo petkovi biciklisti. Če jih odločno ne postavimo v "out", bo v prihodnje upokojencem še slabše.
Zato se s površno raziskavo splošnega standarda upokojencev v Sloveniji ne bi preveč hvalil.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.