Slovenija se stara, kar povzroča kup preglavic in skrbi. Rešitev tudi migranti?
POSLUŠAJ ČLANEK
Število starejših v Sloveniji naglo narašča, medtem pa število mlajše, delovno sposobne populacije naglo upada.
Letos delež Slovencev, starih nad 65 let znaša skoraj 18%, kar je 1,5% več kot pred petimi leti. Po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se bo ta trend zaradi upada rodnosti in daljše življenjske dobe nadaljeval. Ljudje bodo morali zato delati dlje, pojavljale se bodo vedno bolj fleksibilne oblike dela, npr. po projekti in za določen čas, v katere bodo vključeni tudi starejši.
Na drugi strani se je leta 2014 se je rodilo 4% manj otrok kot leto poprej, upad rodnosti pa pomeni upad deleža mlajše populacije.
Takšen trend ima svoje posledice. Že nekaj let pada indeks razmerja med zavarovanci in upokojenci. Leta 2013 je znašal 1.38.
V ekonomiji to vpliva na gospodarsko rast, višino prihrankov in vlaganj, potrošnjo, razmerja na trgu delovne sile, delovanje pokojninskih skladov, davke ...
Vplivi bodo opazni tudi na socialnem področju, predvsem v skrbi za zdravje prebivalstva, sestavi družin, gradnji stanovanj in selitvah prebivalstva.
Za obnavljanje prebivalstva bi morala biti stopnja rodnosti 2,1 otroka na ženo v rodni dobi. Leta 2014 je znašala 1.58.
Trenutna rešitev držav razvitega sveta je tako ali priseljevanje ali pa dvig rodnosti, saj demografska projekcija prihodnosti Sloveniji in večini evropskih držav ni naklonjena. Podatki Eurostata, zbrani v projekciji Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje kažejo, da bo število Slovencev, starih več kot 65 let, ki so letos predstavljali petino prebivalstva, do leta 2060 naraslo na 35 odstotkov prebivalstva v Sloveniji.
V prihodnosti bo to pomenilo tudi nujnost vzpostavitve dobro načrtovanih zdravstvenih in socialnih politik in vzpostavitve družbe močnega sodelovanja med generacijami.
Letos delež Slovencev, starih nad 65 let znaša skoraj 18%, kar je 1,5% več kot pred petimi leti. Po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se bo ta trend zaradi upada rodnosti in daljše življenjske dobe nadaljeval. Ljudje bodo morali zato delati dlje, pojavljale se bodo vedno bolj fleksibilne oblike dela, npr. po projekti in za določen čas, v katere bodo vključeni tudi starejši.
Na drugi strani se je leta 2014 se je rodilo 4% manj otrok kot leto poprej, upad rodnosti pa pomeni upad deleža mlajše populacije.
Takšen trend ima svoje posledice. Že nekaj let pada indeks razmerja med zavarovanci in upokojenci. Leta 2013 je znašal 1.38.
V ekonomiji to vpliva na gospodarsko rast, višino prihrankov in vlaganj, potrošnjo, razmerja na trgu delovne sile, delovanje pokojninskih skladov, davke ...
Vplivi bodo opazni tudi na socialnem področju, predvsem v skrbi za zdravje prebivalstva, sestavi družin, gradnji stanovanj in selitvah prebivalstva.
Za obnavljanje prebivalstva bi morala biti stopnja rodnosti 2,1 otroka na ženo v rodni dobi. Leta 2014 je znašala 1.58.
Trenutna rešitev držav razvitega sveta je tako ali priseljevanje ali pa dvig rodnosti, saj demografska projekcija prihodnosti Sloveniji in večini evropskih držav ni naklonjena. Podatki Eurostata, zbrani v projekciji Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje kažejo, da bo število Slovencev, starih več kot 65 let, ki so letos predstavljali petino prebivalstva, do leta 2060 naraslo na 35 odstotkov prebivalstva v Sloveniji.
V prihodnosti bo to pomenilo tudi nujnost vzpostavitve dobro načrtovanih zdravstvenih in socialnih politik in vzpostavitve družbe močnega sodelovanja med generacijami.
Projekcija števila prebivalcev za Slovenijo po Eurostatu:
2010: 2.034.220
2020: 2.058.003
2030: 2.022.872
2040: 1.957.942
2050: 1.878.003
2060: 1.778.573
Generalni direktor urada Združenih narodov v Genevi Michael Møller meni, da iz zgornjih razlogov večina evropskih držav migrante pravzaprav potrebuje:
"Dejstva kažejo, da celotna Evropa, razen morda ene ali dveh držav, migrante potrebuje za delovanje svojega gospodarstva.
Statistično in ekonomsko se da zelo jasno utemeljiti diretna korelacija med številom migrantov, ki jih država sprejme in njeno gospodarsko rastjo."
Povezani članki
Zadnje objave
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
[email protected]
Pred 30., 40. leti z rodnostjo nismo imeli težav. Imeli smo tovarne, ljudje so bili zaposleni, imeli so delo in kruh. Vsi so se mladi poročali, imeli so zaposlitev, zlahka si dobil stanovanje ali kredit za zidanje hiše. Rojevali so se otroci.
Danes ni tovarn, ni delovnih mest. Mladi študirajo v nedogled. Kako naj se poročijo in imajo otroke, če nimajo nikakršnih dohodkov? Vse je ena sama kriza. Delo je priložnostno, za določen čas, nikjer nobene sigurnosti. Mladi enostavno nimajo veselja do življenja.
Se strinjam s predhodnico, ja, povečajte otroške doklade. Če je denar za vse druge neumnosti za reševanje bank, za begunce (nekateri hrano mečejo stran), za razne bajne odpravnine in za razno razne agencije, od katerih nič ni, naj bo še za otroške dodatke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.