Slovenija pristala v triu »nesolidarnih«. Je skušala biti še bolj solidarna ali iztržiti več zase?

Na včeraj zaključenih pogajanjih o razdelitvi dodatnih 10 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, ki ga v Evropi pričakujemo še v prvi polovici leta, je Slovenija pristala med trojico držav, ki ne bodo sodelovale v solidarnostnem mehanizmu, po katerem bodo več odmerkov dobile države, ki so v prvih delitvah Pfizerjevega cepiva naročile manj.

Medtem, ko se Evropa zgraža nad pomanjkanjem solidarnosti, premier Janša zatrjuje, da so skušali doseči, da bi se solidarno razdelilo še več cepiva. Največji osmoljenec dogajanja je Češka, ki bo zaradi vztrajanja pri zavezništvu z Avstrijo dobila 70.000 odmerkov cepiva manj. Kako uspešni smo sicer pri cepljenju v Sloveniji?

Evropski voditelji so včeraj zaključili pogajanja o razdelitvi 10 milijonov odmerkov cepiva, ki ga bo podjetje Pfizer dodatno dobavilo že v prvi polovici leta 2021. Voditelji so sklenili, da bodo delno odstopili od razdeljevanja glede na število prebivalcev v posamezni državi, ter večji delež cepiva namenili državam, ki ga trenutno najbolj potrebujejo.

Države, ki so računale na AstraZeneco v težavah

V Evropski uniji naročanje cepiv poteka skupno, prek pogajanj Evropske komisije s farmacevtskimi družbami, ki dobavljajo cepivo. Vsaka država je upravičena do količine cepiva iz posameznega naročila, ki ustreza deležu prebivalstva, ki ga posamezna država predstavlja v Evropski uniji. Konkretno za Slovenijo to pomeni 0,47%. Vsaka država pa se lahko delu svojega deleža tudi odpove.

V pričakovanju cenejšega in prej dostopnega cepiva podjetja Astra Zeneca so se tako nekatere države, delno tudi Slovenija, odpovedale delu dodatnega naročila cepiva podjetja Pfizer in Biontech. Slovenija se je decembra odpovedala malo manj kot pol milijona odmerkom cepiva Pfizer in 400.000 odmerkom cepiva Moderna. Prav zaradi te odločitve med drugim slovenska opozicija danes vlaga ustavno obtožbo zoper premierja Janeza Janšo.

Zaradi težav, ki jih ima podjetje AstraZeneca s svojimi cepivi, še posebej s proizvodnjo in dobavo na Evropski trg, so se države, ki so se pretežno zanašale na to cepivo znašle v težavah. Astra Zeneca je v prvem četrtletju na Evropski trg dobavila le 30 milijonov odmerkov cepiva, ker je le četrtina obljubljenih 120 milijonov odmerkov. Slovenija je pričakovala 559.000 odmerkov cepiva AstraZeneca v prvi polovici leta, a do sedaj dobila le 98.400 odmerkov. Še bistveno slabše kot Slovenija so jo na tem področju odnesle nekatere druge evropske države.

Zato so se ob dodatnih možnostih naročila cepiv Pfizer, ki se je izkazalo kot najbolj zanesljivo glede dobav, različni glasovi po Evropi predlagali, da bi dodatne odmerke delili po drugačnem ključu. Med njimi je bila najglasnejša prav Avstrija, ki je že dalj časa nezadovoljna z evropskim sistemom razdeljevanja cepiv. Avstrijskega kanclerja je v začetku podpiralo več držav, a se je večina nato poenotila za predlogom Portugalskega predsedstva, ki je predlagalo razdelitev 7 milijonov odmerkov glede na število prebivalcev, 3 milijonov odmerkov pa po solidarnostnem ključu najbolj prizadetim.

Dodatne odmerke bodo prejele Bolgarija (1,1 mio), Hrvaška (680.000), Slovaška (600.000), Latvija (375.000) in Estonija (41.000).

Avstrija s svojim predlogom ni uspela – dodatna cepiva bodo poslali na Češko

Avstrija, Slovenija in Češka se z omenjenim predlogom Portugalskega predsedstva niso strinjale. Iz omenjenega naročila bodo tako prejele odmerke, ki jim pripadajo glede na število prebivalcev. Pri tem je največji osmoljenec prav Češka, ki bo z vztrajanjem pri podpori Avstriji dobila manj odmerkov. Prav Češka naj bi iz solidarnostnega mehanizma tudi prejela okrog 140.000 dodatnih odmerkov. Namesto teh bo sicer 70.000 odmerkov dodatno prejela po ključu prebivalstva, kar je še vedno 70.000 odmerkov manj.

Avstrija in Slovenija bosta na sicer dobili več odmerkov. Slovenija konkretno 14.000 odmerkov več kot po predlogu Portugalskega predsedstva. Namsto 33.000 dodatnih odmerkov jih bomo prejeli 47.000. A politično sta si državi s slabim vtisom sebičnosti in pomanjkanja solidarnosti zapravili precej političnega kapitala. Avstrija je že napovedala, da bo del svojega deleža, in sicer okrog 200.000 odmerkov sama poslala na Češko.

Janša: Vztrajali smo zaradi Češke

Premier Janša je danes na Twitterju zapisal, da je bil zadnji predlog sicer sprejemljiv za Avstrijo in Slovenijo, ne pa tudi za Češko, zaradi katere je trojica torej vztrajala v nasprotovanju. Po premierjevih besedah naj bi trojica želela povečati solidarnostni delež na 5 milijonov odmerkov.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1377690414224977921

Je v igri nov desni blok na Evropskem parketu?

V ozadju se sicer omenjajo različni razlogi za vztrajanje Avstrije, ki je nekaj časa tudi grozila z blokado naročila še dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva Pfizer, o katerih se trenutno pogaja Evropska komisija. Po mnenju nekaterih naj bi avstrijski kancler Sebastian Kurz želel prikriti oz. popraviti napako Avstrije, ki prav tako v preteklosti ni naročila vseh odmerkov Pfizerja in za svojo državo iztržiti več.

Popolno zavajanje. Najbolj prizadeta trenutno je Češka, poglejte vendar podatke po EU. Večjo solidarnost so v bistvu odrekle države, ki niso naročile veliko cenejše AZ in bodo lahko junija dosegle preko 60% ali celo preko 80% precepljenost, ne pa Češka, Slovenija ali Avstrija. https://t.co/ZB2bqJM62I

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 1, 2021

V igri naj bi bilo tudi vprašanje ustvarjanja nove politične sile na desni v Evropskem parlamentu, kjer naj bi prav Kurz imel ambicije po vodilni vlogi. Po izstopu Fidesza iz Evropske ljudske stranke se utegnejo karte v Evropskem parlamentu na desni ponovno mešati. Prav včeraj so se namreč sestali Viktor Orban, Matteo Salvini in Mateusz Morawiecki, ki naj bi načrtovali nov desni blok v Evropskem parlamentu. Vsaj politično gledano je Sebastian Kurz zaenkrat iz te bitke odšel poražen, z njim pa tudi Janša in Češki permer Andrej Babiš.

Stanje po Evropi

V državah Evropske unije je bilo z vsaj enim odmerkom cepljenih 11,45% prebivalcev. V Sloveniji smo z 12,2% nekoliko nad Evropskim povprečjem. Daleč spredaj so na Malti z 32,3% precepljenostjo. Sledijo Madžarska (21,39%), ki uporablja tudi rusko in kitajsko cepivo, Finska (16,1%), Estonija (15%) in  Avstrija (13,32). Najnižje so Bolgarija (5,3%), Latvija (6,11%) in Hrvaška (9,4%) cepljenih. Daleč pred Evropsko unijo sta Združeno Kraljestvo (45%) in Srbija (21%), ki sicer nista članici Unije.

Z dvema odmerkoma cepiva je cepljenih 5,6% Slovencev. Tudi tukaj v Evropski uniji prednjačijo na Malti (11,6%), sledijo Madžari (7,7%), Danci (6,5%) in Španci (5,7%). Na repu pa so Bolgarija (1,3%), Finska (1,6%), ki prioritetno cepi s prvim odmerkom in Hrvaška (1,9%).

🇸🇮 Slovenija je po precepljenosti nad 🇪🇺 EU povprečjem in med najuspešnejšimi državami na svetu. #UstavnaObtozba pic.twitter.com/lvKk3RzoMc

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 2, 2021

Po številu okužb je stanje trenutno najslabše stanje na Madžarskem, ki ima kar 1269 aktivno okuženih na 100.000 prebivalcev. Sledijo Estonija (1.223), Srbija (1.006), Poljska (943), Češka (939), Bolgarija (732) in Švedska (721). V Sloveniji imamo trenutno 649 aktivno okuženih na 100.000 prebivalcev, v Avstriji pa 499.

Cepljenje v Sloveniji

Slovenija ima naročenih skupaj 6,5 milijona odmerkov cepiva. 1,4 milijona odmerkov cepiva Astra Zeneca, 1,84 milijona odmerkov cepiva Pfizer, 1,27 milijona odmerkov cepiva Moderna, 1,04 milijona odmerkov podjetja CureVac in 939 tisoč odmerkov podjetja Janssen.

Do sedaj smo prejeli 430.000 odmerkov cepiva, največ, 285.000 odmerkov Pfizerja. AstraZeneca smo prejeli 98.000 odmerkov, Moderne pa 47.000 odmerkov.

Na naše poročanje pa se je že odzval tudi premier Janša:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1377946686446829570