Slovenija pri pomoči gospodarstvu zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov

Foto: depositphotos.com

V ponedeljek se je vlada v prostorih GZS srečala s predstavniki gospodarskih združenj in predstavila nekatere ukrepe za spopadanje z draginjo in energetsko krizo. Na srečanju, o katerem smo na Domovini že pisali, je bilo izrečenih kar nekaj kritik na račun tega, da ukrepi ne bodo zadostni. Gospodarstvu se zdi nujna uvedba kapice na ceno energentov.

Na seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila v sredo sklicana ravno zaradi energetskih izzivov gospodarstva, je tekla beseda tudi o tem, da Slovenija pri pomoči gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov.

Medtem je energetsko intenzivna industrija že na udaru. V Slovenski industriji jekla (Sij) bodo prisiljeni proizvodnjo zmanjšati. Septembra bo nižja za približno tretjino, v zadnjem četrtletju pa za približno 40 odstotkov. V Nemčiji, ki je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, je že poleti šestina energetsko intenzivnih podjetij zmanjšala proizvodnjo.

Tudi 10-kratno povišanje cen energentov

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec je dejal, da je vlada priskočila na pomoč gospodinjstvom, zamuja pa pri pomoči slovenskemu gospodarstvu, predvsem srednjim in večjim podjetjem. Po njegovem je bistveno pomagati ravno gospodarstvu, saj pomoč ljudem nič ne pomaga, če bodo ostali brez služb. Večina podjetij ima sklenjene pogodbe še za to leto, naslednje leto pa pričakujejo od šest- do desetkratno povišanje cen energentov.

»Govoril sem s podjetnikom, ki ima 150 zaposlenih. Ta trenutek plačuje 12 tisoč evrov električne energije, ponudbo za naslednje leto ima sto dvajset tisoč. Kaj sledi? Bo ta podjetnik to plačal? Bo dal samo v stroške? Bo dvignil cene končnih storitev ali bo začel odpuščati?,« se je vprašal bivši minister za infrastrukturo.

Direktorju Dewesofta in bivšemu predsedniku Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Juretu Knezu se zdi naveden primer še blag. »So podjetja, ki so bistveno bolj energetsko odvisna tudi v razredu srednjih podjetij. Akrapovič je recimo včasih za elektriko plačeval 600 tisoč evrov, zdaj bo plačeval 7 milijonov in kdo ve, kaj ga čaka v naslednjem letu. Te stvari so v določenih panogah res kritične,« je dejal.

Je ukrepanje vlade nezadostno?

Že na ponedeljkovem srečanju politike s predstavniki gospodarstva je bilo izrečenih kar nekaj kritik na račun tega, da ukrepi ne bodo zadostni. Vlada je sicer napovedala pomoč gospodarstvu v višini 1,5 milijarde evrov. Sofinanciranje podražitev elektrike in plina, in sicer v višini 30 odstotkov nad dvakratnikom cen iz lanskega leta, pa je že odobrila.

Prva tranša pomoči bo dodeljena konec leta, druga pa šele do sredine marca 2023, kar je po mnenju Vrtovca pozno. Na seji je bilo slišati tudi kritike tega, da Slovenija pri pomoči gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov. V Avstriji so denimo sprejeli ukrep, ki pomaga podjetjem pri zamudah pri plačilu davkov. Na Češkem so uvedli poseben garancijski program za pridobivanje kreditov, v Nemčiji davčne olajšave za davek od prihodkov, v Italiji pa 20-odstotno davčno olajšavo za vsa energetsko intenzivna podjetja.

Cenovna kapica

Cenovna kapica na ceno energentov, za katero je predsednik GZS Tibor Šimonka dejal, da je nujna, nima podpore vlade. »V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je zelo pomembno, kako bodo ta sredstva porabljena,« je glede njene uvedbe dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Po njegovem bi šlo pri tem za neciljano helikoptersko razmetavanje z denarjem.

O uvedbi kapice, ki sicer ima podporo opozicije, je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar dejal, da je kratkoročna uvedba obvezna, na dolgi rok pa je treba energetsko krizo rešiti pri izvoru. Cvar dodaja, da plačuje 30 odstotkov podjetij že sedaj nekajkratnik cene iz leta 2021.

Uvedbe cenovne kapice za gospodarstvo bi po besedah državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Sršen pomenila kršitev evropske energetske zakonodaje. Glede sklicevanja na Španija in Portugalska, ki sta cenovno kapico uvedli, pa je dejala, da je prišlo do tega šele po odobritvi evropskih inštitucij, da ne gre za nedovoljeno državno pomoč. Kot pravi, sta ti dve državi še posebej ranljivi in neprimerljivi s Slovenijo. V Španiji so s pomočjo kapice potisnili ceno na 130 evrov na megavatno uro, v Sloveniji pa je megavatna ura avgusta stala 60 evrov.

Energetsko intenzivna industrija že trpi

Medtem je energetsko intenzivna industrija (proizvodnja jekla, aluminija, papirja, stekla in precejšen del kemične industrije) že na udaru. V Slovenski industriji jekla (Sij) bodo prisiljeni proizvodnjo zmanjšati. Septembra bo nižja za približno tretjino, v zadnjem četrtletju pa za približno 40 odstotkov. Kot pravijo, jim je v prvem polletju podražitev energentov in surovin še uspelo uravnavati s prodajnimi cenami, zdaj pa niti to ni več možno na vseh proizvodnih programih. Proizvodnjo so bili prisiljeni zmanjšati tudi v podjetju Talum, in sicer primarnega aluminija iz elektrolize.

V Nemčiji, ki je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, je že poleti šestina energetsko intenzivnih podjetij zmanjšalo proizvodnjo. Nekatera podjetja so bila prisiljena ustaviti tudi del aktivnosti.

7 komentarjev

  1. Oprostite, ampak to je norost.
    Vlada je z že sprejetimi ukrepi ravnala zadostno in predvsem do največje možne mere. Robert Golob je že povedal, da Slovenija nima na razpolago potrebnih sredstev za blaženje škode v gospodarstvu ( cca 10 milijard evrov ) le ta so lahko zgolj predmet skupnega reševanja EU gospodarstva na ravni Bruslja.
    Evropska industrija ugaša. V Nemčiji, Franciji, Italiji, Češki, Slovaški ter tudi Sloveniji ugaša težka industrija. In če ni jekla gospodje, potem ni ničesar. Ne strojev, ne proizvodnje, ne gradbeništva, ne avtomobilov. In ker je enako na ravni celotne EU, zakaj to trmoglavo vztrajanje po uvedbi kapice na energente? Čemu?
    Evropa se je odločila, kot pa je bilo pravilno napovedano že od sprejema sankcij Rusiji, pa šele sedaj, ko smo na robu prepada, Evropske politike srečuje pamet. Prvi vidnejši politik, ki zagovarja ukinitev sankcij je Italjianski desničarski populist Salvini. Vlada mora prvenstveno poskrbeti za ljudi in tisto industrijo ki ima perspektivo v teh norih razmerah. Lahko ste prepričani, da si želijo podjetniki predvsem napolniti žepe. Bogati bodo postali še bogatejši, nad gladino pa je treba držati sredini sloj. Financiranje čakanja na delo kot je bilo v Covid krizi je pravi ukrep. Skratka, če se bodo v Bruslju dejansko domenili za učinkovito regulacijo cen elektrike in pravično distribucijo viškov, brez nacionalnih interesov, bi nekako še šlo. Če pa ne, potem pa tudi ta forsirana kapica na cene energentov nima smisla.
    Bistveno vprašanje bi moralo biti, ali zaupamo ljudem, ki so nas spravili v te težave. In seveda, kako je mogoče, da državljani EU, unije, ki je svetilnik demokracije in svobode govora, niso imeli nobene besede pri tem. Trpeli bomo seveda mi. Ne uradniki v Bruslju. EU mora razpasti.

  2. Janša je med prvimi ukrepi, ko je prevzel vlado, ustanovil ekipo strokovnjakov nazorsko zelo različnih , ki so takoj začeli pripravljati ukrepe na gospodarskem področju. Ukrepi so bili v vsem času, tako po raznoličnosti, kot po obsegu sredstev, primerljivi z nemškimi ukrepi. Rezultat je bil: SLO je bila najuspešnejša pri gospodarskem obvladovanju epidemije.
    Sedaj izgleda, da vlada zmeda. Med ministri so v glavnem teoretiki ala Mesec Finančni minister Boštjančič je bil med ostalim ” sanator ” VEGRAD-a (a je to referenca ???) Golob se ima za človeka iz gospodarstva. Bil pa je državni sekretar in potem direktor v državnih firmah z monopolom v nabavi. O problemih, ki jih imajo podjetja, ki so dejansko na trtgu, ima bolj malo iskustva.
    Nemci so sprejeli letos že tri pakete ukrepov – prva dva cca 30 miljard € in tretji , pred cca 10 dnevi 65 miljard €. To je skupaj 95 miljard. Če bi hoteli primerljivo pri nas, ( : 40 ) je to cca 3,2 miljarde. Tudi, če primerjamo v odnosu na BDP je to v Nemčiji cca 2,6 % BDp. To bi pri nas bilo še zmeraj okrog 1,4 miljarde €
    Golobova vlada pa je sprejela za gospodarstvo ukrep v višini 40 mio €. Pa še to 20 mio do konca leta + 20 mio do marca
    Res je da v Evropi, v SLO še posebej, nimamo vpliva na ceno plina. Drugače je pri elektriki
    Proizvodna cena iz naši elektrarno ( JEK, hidro in termo ) ja apod 100 € Mwh. Na aborzi – ki se ravno po ceni plina – pa je med 500 in 1000 € za Mwh. Kje se izgubi razlika za elektriko, ki jo proizvedemo doma ( večina) ??
    Nemci so tako ustvarjeno razliko imenovali “Zufallsgewinn “/ Torej dobiček, ki ga podjetje ustvari, ne zaradi uspešnih poslovnih ukrepov, temveč, zaradi situacije na trgu ki ni odvisna od njega ( Časopis Finance 9. 9. 22 imenuje ” presežni dobiček ” / Za razliko od ” Uebergewinn ” – = to je ekstra dobiček, ki je rezultat uspešnih podjetniških potez ) V Nemčiji sedaj iščejo način, kako to pravno izpeljati. Res je pa tudi, da hoče tukaj Komisija EU odločati, ali vsaj soodločati. in del tega ” solidarno” razdeliti.
    S tem denarjem iz presežnih dobičkov, ki bi ga “pobrali” bi krili pomoč odjemalcem elektrike.Tu je eden od glavnih sporov v Brueslu;
    Kot izgleda tudi našim energetskim podjetjem – in tu je Golob globoko vpet – ni v interesu, da se o tem ” presežnem dobičku ” preveč razpravlja. Kajti del tega presežnega dobička se je že ” porazgubil ” pri naših elektro trgovcih . In bivša Golobova GEN I, je ena od njih. Kaj mislite od kod GEN I denar, da si delijo takšne plače. POVPEČNA PLAČA v GEN I lani je bila 6.826 € ( poudarjam POVPREČNA bruto plača )
    Problem je že miselnost trenutno vladajočih, ki v gospodarstvu vidijo predvsem požrešne ” kapitaliste”
    Pa je 2 zapuščina ” Janševe vlade, več kot solidna. ( O tem pišejo Finance 9.9. 22 )
    BDP je lani realno zrastel za 8,2 % ( nominalno za 15,3%) Zaradi tega je tudi dolg SLO merjeno v deležu v BDP padel na 75 % Država SLO je imela na enotnem zakladniškem računu konec junija 9,1 miljarde € ( to je 16 % BDP. ) ( To je vrednost cca 65 % vseh planiranih izdatkov – )
    Ukrepi v korist posameznika so potrebni. Vendar glavna teža bi morala biti na ukrepih, da gospodarstvo čim uspešnejše obvlada krizo in ohrani delovna mesta in s tem redne plače za prebivalstvo . Enkratna pomoč ne pomaga, če nekdo izgubi delo.
    Predstavniki gospodarstva in tudi ekonomske stroke, bi morali biti glasnejši

Komentiraj