Slovenija pri pomoči gospodarstvu zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov

POSLUŠAJ ČLANEK
V ponedeljek se je vlada v prostorih GZS srečala s predstavniki gospodarskih združenj in predstavila nekatere ukrepe za spopadanje z draginjo in energetsko krizo. Na srečanju, o katerem smo na Domovini že pisali, je bilo izrečenih kar nekaj kritik na račun tega, da ukrepi ne bodo zadostni. Gospodarstvu se zdi nujna uvedba kapice na ceno energentov.

Na seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila v sredo sklicana ravno zaradi energetskih izzivov gospodarstva, je tekla beseda tudi o tem, da Slovenija pri pomoči gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov.

Medtem je energetsko intenzivna industrija že na udaru. V Slovenski industriji jekla (Sij) bodo prisiljeni proizvodnjo zmanjšati. Septembra bo nižja za približno tretjino, v zadnjem četrtletju pa za približno 40 odstotkov. V Nemčiji, ki je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, je že poleti šestina energetsko intenzivnih podjetij zmanjšala proizvodnjo.

Tudi 10-kratno povišanje cen energentov


Predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec je dejal, da je vlada priskočila na pomoč gospodinjstvom, zamuja pa pri pomoči slovenskemu gospodarstvu, predvsem srednjim in večjim podjetjem. Po njegovem je bistveno pomagati ravno gospodarstvu, saj pomoč ljudem nič ne pomaga, če bodo ostali brez služb. Večina podjetij ima sklenjene pogodbe še za to leto, naslednje leto pa pričakujejo od šest- do desetkratno povišanje cen energentov.

»Govoril sem s podjetnikom, ki ima 150 zaposlenih. Ta trenutek plačuje 12 tisoč evrov električne energije, ponudbo za naslednje leto ima sto dvajset tisoč. Kaj sledi? Bo ta podjetnik to plačal? Bo dal samo v stroške? Bo dvignil cene končnih storitev ali bo začel odpuščati?,« se je vprašal bivši minister za infrastrukturo.

Direktorju Dewesofta in bivšemu predsedniku Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Juretu Knezu se zdi naveden primer še blag. »So podjetja, ki so bistveno bolj energetsko odvisna tudi v razredu srednjih podjetij. Akrapovič je recimo včasih za elektriko plačeval 600 tisoč evrov, zdaj bo plačeval 7 milijonov in kdo ve, kaj ga čaka v naslednjem letu. Te stvari so v določenih panogah res kritične,« je dejal.

Je ukrepanje vlade nezadostno?


Že na ponedeljkovem srečanju politike s predstavniki gospodarstva je bilo izrečenih kar nekaj kritik na račun tega, da ukrepi ne bodo zadostni. Vlada je sicer napovedala pomoč gospodarstvu v višini 1,5 milijarde evrov. Sofinanciranje podražitev elektrike in plina, in sicer v višini 30 odstotkov nad dvakratnikom cen iz lanskega leta, pa je že odobrila.

Prva tranša pomoči bo dodeljena konec leta, druga pa šele do sredine marca 2023, kar je po mnenju Vrtovca pozno. Na seji je bilo slišati tudi kritike tega, da Slovenija pri pomoči gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja tako po količini sredstev kot tudi po raznovrstnosti ukrepov. V Avstriji so denimo sprejeli ukrep, ki pomaga podjetjem pri zamudah pri plačilu davkov. Na Češkem so uvedli poseben garancijski program za pridobivanje kreditov, v Nemčiji davčne olajšave za davek od prihodkov, v Italiji pa 20-odstotno davčno olajšavo za vsa energetsko intenzivna podjetja.

https://twitter.com/Domovina_je/status/1567907904392404992

Cenovna kapica


Cenovna kapica na ceno energentov, za katero je predsednik GZS Tibor Šimonka dejal, da je nujna, nima podpore vlade. »V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je zelo pomembno, kako bodo ta sredstva porabljena,« je glede njene uvedbe dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Po njegovem bi šlo pri tem za neciljano helikoptersko razmetavanje z denarjem.

O uvedbi kapice, ki sicer ima podporo opozicije, je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar dejal, da je kratkoročna uvedba obvezna, na dolgi rok pa je treba energetsko krizo rešiti pri izvoru. Cvar dodaja, da plačuje 30 odstotkov podjetij že sedaj nekajkratnik cene iz leta 2021.

Uvedbe cenovne kapice za gospodarstvo bi po besedah državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Tina Sršen pomenila kršitev evropske energetske zakonodaje. Glede sklicevanja na Španija in Portugalska, ki sta cenovno kapico uvedli, pa je dejala, da je prišlo do tega šele po odobritvi evropskih inštitucij, da ne gre za nedovoljeno državno pomoč. Kot pravi, sta ti dve državi še posebej ranljivi in neprimerljivi s Slovenijo. V Španiji so s pomočjo kapice potisnili ceno na 130 evrov na megavatno uro, v Sloveniji pa je megavatna ura avgusta stala 60 evrov.

Energetsko intenzivna industrija že trpi


Medtem je energetsko intenzivna industrija (proizvodnja jekla, aluminija, papirja, stekla in precejšen del kemične industrije) že na udaru. V Slovenski industriji jekla (Sij) bodo prisiljeni proizvodnjo zmanjšati. Septembra bo nižja za približno tretjino, v zadnjem četrtletju pa za približno 40 odstotkov. Kot pravijo, jim je v prvem polletju podražitev energentov in surovin še uspelo uravnavati s prodajnimi cenami, zdaj pa niti to ni več možno na vseh proizvodnih programih. Proizvodnjo so bili prisiljeni zmanjšati tudi v podjetju Talum, in sicer primarnega aluminija iz elektrolize.

V Nemčiji, ki je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, je že poleti šestina energetsko intenzivnih podjetij zmanjšalo proizvodnjo. Nekatera podjetja so bila prisiljena ustaviti tudi del aktivnosti.

https://twitter.com/Libertarec/status/1568263486425235464
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike