Slovenija po selitvenem prirastu prehitela celo Belgijo in Švedsko. Pri nas največ priseljencev z juga po letu 2008

Uredništvo
7

Na Sursu so se pred dnevom migrantov odločili, da se bodo ob tej priložnosti nekoliko bolj poglobili v statistiko priseljevanja v Slovenijo in izseljevanja iz nje in jo postavili v kontekst Evropske unije.

Selitveni prirast s tujino je bil v 2019 močno pozitiven (znašal je 16.213 prebivalcev) predvsem zaradi močnega priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kajti iz držav članic EU se je v 2019 priselilo v Slovenijo 2.533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo.

Prirast iz držav bivše Jugoslavije, ki je znašal 78,5 % od vseh, ki so se k nam preselili, je najvišji po letu 2008, ko je bil odstotek čez 82 %. Selitveni indeks na 1000 prebivalcev je za našo državo znašal 7,8 kar je več od Belgije in Švedske.

Selitveni prirast s tujino (to je število, ki ga dobimo, ko od števila priseljenih odštejemo število odseljenih) je v Sloveniji v 2018 glede na prejšnja leta močno poskočil, saj je še leta 2017 znašal komaj 1.253, že leta 2019 pa kar 14.928.

To se je nadaljevalo v letu 2019, ko se je v Slovenijo priselilo 16.213 več ljudi, kot se jih je odselilo, zaradi česar se je povečalo tudi število prebivalcev. Selitveni prirast je tako znašal 7,8 na 1.000 prebivalcev, kar nas je v EU po vrednosti tega kazalnika uvrstilo na peto mesto, pred Belgijo in Švedsko.

Razlog za tolikšen prirast je bilo priseljevanje, saj se stopnja izseljevanja zadnja leta ni bistveno spreminjala. Posledica višje stopnje priseljevanja je rast prebivalstva Slovenije. V juliju 2020 je tako imela Slovenija že več kot 2,1 milijona prebivalcev. Od priseljenih jih je 78,5 odstotka prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije. Število priseljenih iz območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo je tako najvišje po letu 2008, ko je njihov delež znašal 82,7 %.

Iz kje prihajajo priseljenci?

Večino med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo kar 14.000, kar znese 56,9 odstotka, sledijo priseljeni iz Srbije, ki jih je bilo skoraj 4.000, kar je 16,3 odstotka vseh priseljenih in skoraj 3.500 državljanov Kosova, kar znaša 14,2 odstotka. Iz Severne Makedonije je bilo priseljenih nekaj več kot 1.700 oseb, iz neevropskih držav pa malce več kot 1.400 oseb.

Za primerjavo, iz držav članic EU se je lani k nam priselilo 2.533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo. Priselilo se jih je 5.370, odselilo pa 7.903.Glavni razlog za večino selitev so boljše zaposlitvene možnosti v ciljni državi priseljevanja.

Priseljevanje tudi v Sloveniji, tako kot v številnih drugih evropskih državah, rešuje specifične primanjkljaje na trgu dela. Vidimo lahko, da so selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo močno povezani z gospodarsko rastjo in stopnjo prostih delovnih mest, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske konjunkture (2008, 2018 in 2019), medtem ko je bil v času visoke brezposelnosti zelo nizek ali celo negativen (2010 in 2014).

Na 4. mestu v EU po izdaji dovoljenj za prebivanje

Glavni razlog za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji je bila v 2018 zaposlitev, in sicer za 64,6 % prišlekov; za 26,5 % so bili to družinski razlogi, za 8,4 % pa šolanje. S temi podatki smo se uvrstili krepko nad povprečje EU, kjer je bila zaposlitev razlog za le 40,5 % prvih dovoljenj za prebivanje. Slovenija je v letu 2019 izdala 15 prvih dovoljenj za prebivanje na 1000 prebivalcev, s čimer se je v izdaji prvih dovoljenj za prebivanje uvrstila na 4. mesto v EU, za Malto, Ciprom in Poljsko.

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji na splošno v zadnjih petih letih narašča v vseh skupinah prebivalstva, a je bilo v 2019 med priseljenci za malenkost nižje (7,3 na lestvici od 0 do 10) kot med vsemi prebivalci skupaj (7,5). Vendar se ta razlika v zadnjih petih letih, kot vidimo na grafu, manjša (z 0,6 na 0,2).

Vir grafa: SURS, stat.si

7 KOMENTARJI

  1. Ni vsako priseljevanje slabo. @ales, bi šel ti ceste pometat npr.?

    Slabo je, ko je priseljencev več kot jih potrebujemo oz. se to dogaja protizakonito, s podkupovanji,… Če pa je ekonomski razlog, je pa to potrebno, sicer bi marsikeri podjetnik moral zapreti vrata. Priseljenci pozitivno vplivajo na ekonomijo, razen seveda če priseljevanje nima podlage v potrebah po delovni sili oz. je protizakonito kot so protizakonti tudi vsi ti begunci iz afganistana, pakistana in ne vem še od kod, ki kar pridrejo sem brez viz, dovoljenj,… Se strinjam, take samo nazaj poslat!

    Drugače imamo kar strikten Zakon o tujcih pa tudi zakon, ki ureja delo tujcev pri nas. Brez skrbi, je cela porcedura, da pride kdo k nam delat, tako za delavca kot delodajalca. In tujec lahko delovno mesto zasede le če ni domačega delavca med brezposelnimi zanj. Delam na delovnem mestu kjer poznam malo te stvari. Jasno, drugo pa je, koliko se tukaj šmugla, podkupuje,… to pa je stvar organov, policije, delovne inšpekcije,…

    In še nekaj, s tujimi delavci se načeloma še slabšeravna kot s slovenskimi, se jih izigrava, ne plačuje,…

  2. Novih zaposlitev ni.zlorablja se delovna dovoljenja za prirejanje volitev in sesutje gospodarstva ter proizvodnjo kokain in heroina po sloveniji.pravkar Grosuplje Šmarje Sap betonarna šotori čez avtocesta koka se meša ravnokar

  3. Navedni podatki so zgolj posledica, vzroki pa so v :
    Prenizka oz. že negativna nataliteta, vasi v obrobnih delih države, Tolminsko, Prekmurje sploh več nimajo nobene ženske v rodni dobi, kar pomeni, da se bodo te vasi in ta območja povsem izpraznile.
    Vzrokov negativne natalitete je več, od pozitivnih ki je vse višja izobrazbe in posledično starosti žensk ko se odločijo za otroka, do negativnih skrajna centralizacija države, ko ostaja podeželje, kjer je rodnost boljša brez mladih ljudi in zato tudi otrok ni.
    Neustrezna plačna in izobrazbena struktura zaposlitvenih možnosti.
    To je delna posledica prepočasnega prehoda iz industrijske družbe kar je SLO pred osamosvjitvijo bila v postindustrijsko družbo inovacij, visokih tehnologij in digitalizacijo.
    Npr. Koper je še do nedavnega beležil rast iz tujine predvsem manj izobražene delavne sile, ki jo je potrebovala Luka Koper, Univerza na Primorskem je izobrazbeno sliko nekoliko izboljšala.
    Posledica mladi izobraženci se iz SLO izseljujejo v tujino, v SLO pa se priseljujeo manj izobraženi ljudje. Splošna izobrazba državljanov se tako namesto, da bi se boljšala slabša.
    Nobena politika ali vlada doslej tega problema kot ključnega razvojnega problema sploh ni zaznala , kaj šele, da bi ga pričela reševati. Kor mlad aktiven državljan sem večinio PV neglede na idološko iorientacijo skušal ta problem predstaviti z nekatrimi tudi na neposrednih pohgovorih že pred 25 leti a me jih je večina poslušala zgolj v ljudnostno.
    Še najbolj sta po mojem problem razumela ravno od desnice tako kritizirani Golobič in Drnovšek. Vendar je Golobič dejal da gre za dolgoročne strateške probleme medtm ko se vlada ukvarja z srednerolnimi 4 letnimi problemi.

    Zato sem bil tako navdušen ko je PV ko je izjavil: ” ključne naloge te vlde so decentralizacija
    in debirokratizacija.”
    Še vedno upam, da vlada na teh klučnih področjih še ni pokazal nobene odločnosti zgolj zaradi problemov s Kovidom. Na drugi strani zato ne razumem kako ima PV čas za twitanje, vlada za kadrovski cunami in vojno z mediji, obenm pa nima pa časa za korenito in strukturno reformo na teh ključnih področjih.
    Še vedno trdim da zgolj menjava ljudi na ključnih področjih še ne pomeni nobenega izboljšnja.
    Oblast in birokracija deluje po njej lastnih zakonitostih in se sama sebe ne bo omejila,. kja šele spodžala vejo na katero se je po tako hudih bojih povzpela.
    Za spremembe so potrebni novi ljudje ampak taki, ki se bodo lotili strukturnih spremeb sistema upravljanja z javnim denarjem in države v celoti.
    Čakamo in čakamo………….

  4. Pe dobro se drži ta vlada, ko jo kar naprej ovira boljševiška birokracija in druge strukture, ki oblajajo vsak poskus spremeb, kjer so na klučnih položajih za spremembe sami boljševiki in vse več anarhistov. No, tudi nekaj je kriv virus, toda ne toliko v tem primeru! Denar pa še sesajo njih zajedavci. Ni kadrov za policijo in druge ključne položaje niti za zamenjavo,le malo boljše, kot po osamosvojitvi, ko ni bilo mogoče na podeželju nič zamenjati. Kje bi jih pa vzeli, po 45 letih sejanja in pobijanja, bega…?! Bodimo strpni vsaj med seboj!
    Ja, Peter, dobro poznate omenjeno obrobje in prav tam se ni dalo od nikjer vzeti stroke za zamenjavo. Ali pa učiteljev rdečih vojakov komunizma, kje bi jih vzeli za zamnjavo 80%?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime