Slovenija po priseljevanju v vrhu EU, a s perspektivo za naravno obnavljanje prebivalstva

Od leta 1964 se je stopnja zakonskih zvez v Evropski uniji zmanjšala iz 8  na 3,2 na 1.000 prebivalcev v letu 2020. V enakem obdobju se je stopnja ločitev podvojila in se je povečala z 0,8 ločitev na 1.000 prebivalcev leta 1964 na 1,6 leta 2020. Kljub temu pa se je v zadnjem desetletju stopnja ločitev malenkost zmanjšala.

Pogledali smo, kje je porok in ločitev največ, kje najmanj, kje se poročajo najstarejši in kje najmlajši, kako je z rojstvi in priseljevanjem ter kje je pri vseh teh statistikah Slovenija.

Število porok ob epidemiji zmanjšano kot nikoli dotlej - a manj tudi ločitev

Prišli smo v čas, ko se ob toplejših temperaturah sklene največ porok, ki letos zopet lahko potekajo praktično brez omejitev. Glede na statistike Eurostata je bilo v epidemičnem letu 2020 v EU sklenjenih skupaj 1,4 milijona zakonskih zvez (kar je kar pol milijona manj kot leto prej).

V istem letu se je ločilo 700.000 državljanov EU (ali 100.000) manj kot leto prej. Število porok se je tedaj zmanjšalo kot nikoli dotlej, kar analitiki deloma pripisujejo ukrepom v času pandemije.

Največ porok na Madžarskem, v Latviji in Litvi, najmanj ločitev na Malti, v Sloveniji in Italiji

V EU se je v 2020 največ parov poročilo na Madžarskem (6,9 porok na 1000 prebivalcev), v Latviji (5,6) in Litvi (5,5). Najmanj je bilo na drugi strani sklenjenih v sosednji Italiji (1,6 na 1000 prebivalcev, na Portugalskem (1,8) ter v Španiji in na Irskem (1,9 na 1000 prebivalcev). Največje znižanje števila zakonskih zvez v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 so zabeležile Malta (-3,1 poroke na 1000 prebivalcev), Romunija (-2,4) in Irska (-2,2).

V letu 2020 je bilo med državami članicami EU najmanj ločitev glede na število prebivalcev na Malti (0,5 razveze na 1000 prebivalcev), sledi ji Slovenija (0,8).

Nasprotno pa so bile najvišje stopnje ločitev zabeležene v Latviji, Litvi in ​​na Danskem (vseh 2,7 ločitev na 1000 prebivalcev), na Švedskem (2,5) in na Finskem (2,4).

Največje znižanje stopnje ločitev v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 so zabeležili v Luksemburgu (-0,8 ločitev na 1000 prebivalcev), Romuniji, Litvi, Latviji in Sloveniji (vse -0,4). Edina država, ki je zabeležila porast, je bila Danska (+0,9).

Najstarejši se poročajo na Švedskem

Povprečna starost moških ob poroki je bila leta 2020 najvišja na Švedskem (37,5 leta), v Španiji (37,2 leta) in na Norveškem (36,9). V Sloveniji so se moški v povprečju poročali s 33,6 leti. Povprečna starost žensk je najvišja v istih treh državah, le da je tokrat Španija na vrhu lestvice (34,7 let), sledita Švedska (34,8 let) in Norveška (34,1 leta). Slovenke so prvič neveste v povprečju pri 31,1 leta.

Najmlajši, a v povprečju podobno kot po vseh Evropski uniji vseeno vse starejši, so se pari v letu 2020 poročali v Turčiji, Severni Makedoniji, Romuniji in na Poljskem.

Stopnja rodnosti po vsej EU prenizka za naravno obnavljanje prebivalstva

V letu 2020 se je v EU rodilo 4,1 milijona otrok, stopnja rodnosti pa je bila v povprečju v EU 1,5 otroka na žensko v rodni dobi (leto prej 1,53). Da bi se populacija sama obnavljala, bi morala biti stopnja rodnosti vsaj 2,1 otroka na žensko v rodni dobi.

Grafičen prikaz gibanja rodnosti v zadnjih dveh desetletjih si lahko ogledate tukaj:



Število rojstev kaže velik upad.

Ženske ob rojstvu prvega otroka vse starejše, za otroke se odločajo vse kasneje

Se je pa med leti 2000 in 2020 povečala starost žensk ob porodu iz 29 na 31 let, ob rojstvu prvega otroka pa iz 28,8 leta v 2013, ko so prvič zabeležili povprečno vrednost v EU, pa do 29,5 leta v 2020.

Statistika kaže tudi, da se vse več žensk za otroke odloči po 30., 35. in 40. letu.



Stopnje rodnosti, s katero bi se prebivalstvo naravno obnavljalo, v 2020 ni dosegla nobena država EU. O najvišji stopnji rodnosti poročala Francija z 1,83 živorojenih otrok na žensko, sledita Romunija z 1,8 živorojenih otrok na žensko in Češka z 1,71 otrok na žensko. Najnižje stopnje rodnosti so bile na Malti (1,13 otroka na žensko), Španiji (1,19 otroka na žensko) in v Italiji (1,24 otroka na žensko).

V Luksemburgu se dve tretjini otrok rodi materam, rojenim v tujini

Največ, kar 64 % otrok se je materam, rojenim v tujini, rodilo v Luksemburgu. Sledijo Ciper, Avstrija, Malta in Belgija, kjer se je približno tretjina otrok rodila materam rojenim v tujini. Je pa na splošno ta delež v zadnjih letih narasel v celotni EU, najnižji pa je v Bolgariji in na Slovaškem.

Velik del evropskih držav tako primanjkljaj na področju rodnosti nadomešča s priseljevanjem.

Slovenija v 2020 na četrtem mestu glede na delež priseljencev

Na ravni EU je v 2020 iz držav, ki niso članice EU, prišlo 1,9 milijona priseljencev, kar je skoraj 30 % manj kot v letu 2019. Med državami z najvišjim deležem priseljevanja v 2020 je v vrhu Luksemburg (37,5 na 1.000 prebivalcev), sledita Ciper (29 na 1.000 prebivalcev) in Malta (26,9 na 1000 prebivalcev).

Na četrtem mestu je Slovenija s 17,2 priseljenci na 1.000 prebivalcev, ki so v državo prišli leta 2020. Povprečje EU je bilo v 2020 4,3 preseljenci na 1.000 prebivalcev. Število je bilo v EU najnižje na Slovaškem (1,2 priseljenca na 1.000 prebivalcev), v Italiji in Franciji (4,2 na 1.000 prebivalcev). Skupno je v EU 1. januarja 2021 živelo 23,7 milijona državljanov nečlanic EU.