Slovenija po deležu v tujini rojenih prebivalcev četrta v EU. Prihajajo v glavnem moški

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
OECD je objavil svoje letno poročilo o migracijah za leto 2018. Iz njega je jasno, da se rast števila migrantov v države članice OECD znižuje, v primerjavi z letom prej se je tako povišala za dva odstotka.

Za na videz drobnim povečanjem pa se skrivajo različne zgodbe. Nekatere države so raven migracij zmanjšale, spet druge migrante privabljajo načrtno. Takšen primer je na primer Poljska. Slednja je znotraj OECD postala najpomembnejša država, kamor migrirajo delavci zaradi delovnih mest. Izredno presenetljivo je, da so v tem vidiku nižje na lestvici tudi ZDA, globalno gledano največji uvoznik migrantov in delovne sile.

Izredno rast migracij pa zadnja leta doživlja tudi Slovenija. Le te so povezane z vse večjimi potrebami po nižje izobraženi delovni sili, medtem ko visoko izobražena odhaja. Med priseljenimi zaradi potreb gospodarstva prevladujejo moški, delež žensk še upada in znaša že manj kot 30 %.

Delež tujcev v državah članicah OECD se vzpenja. Glede na leto 2000 je upadel le v štirih članicah, v Izraelu ter v Baltskih državah, pa še tam iz zgodovinskih razlogov, ki za nas trenutno niso pomembni. Nekatere članice so delež v tujini rojenih prebivalcev od leta 2000 do leta 2018 podvojile. Med njimi so Španija, Irska in tudi Slovenija.

Slednja je po deležu v tujini rojenega prebivalstva v OECD že na devetem mestu. Njihov delež tako znaša 17 % oziroma 0,4 milijona prebivalcev, v zadnjih osmih letih pa se je več kot podvojil.

V tujini rojeni prebivalci članic OECD glede na leti 2000 in 2018. Vir: OECD

OECD o Sloveniji


V Sloveniji od tujcev sicer živi največ državljanov BiH, Kosovega, Severne Makedonije in Srbije. Njihova struktura se v zadnjih desetletjih bistveno ne spreminja, v Slovenijo se še vedno priseljujejo iz istih držav, izjema je Hrvaška, kjer je trend med vsemi celo najbolj negativen (-100).

Graf je iz konca 2018, sedaj se je število tujcev v Sloveniji še nekoliko povečalo ...


Podatki OECD sporočajo tudi, da se izseljevanje iz Slovenije znižuje in je lani znašalo -8300 prebivalcev, kar je za 4,8 % manj kot leto prej. Glavne ciljne države ostajajo Nemčija, Avstrija in Švica.

Dotok novih delavcev je sicer močno spolno neuravnotežen. V Slovenijo prihaja predvsem moška delovna sila. Delež žensk je tako manj kot tretjinski, kar je druga največja neuravnoteženost v OECD.

Odstotek žensk v migracijskih tokovih v letu 2017 in povprečje let 2012 - 2017. Vir: OECD

Delež prosilcev za azil upada


Delež prosilcev za azil je v članicah OECD upadel z 900.000 na 700.000. Za Slovenijo podatek o upadu ne drži, število prosilcev za azil drastično raste. V primerjavi z letom prej se je število skoraj podvojilo (povečalo za 94 %) in je znašalo 2800 prošenj.

Za azil v članicah OECD največkrat zaprosijo državljani Afganistana, Sirije, Iraka in Venezuele. V Sloveniji Pakistana, Alžirije in Afganistana. Njihova uspešnost pri tem je 42,6 %.

Migracije postajajo zlasti izziv trga dela


Migracije v državah članicah OECD po letih pretresov in nenadzorovanih prihodov znova postajajo načrtne. Dokaz za to je zlasti Poljska, ki je migrantski val z Bližnjega vzhoda ni prizadel. Sedaj pa delovno silo privablja vse bolj načrtno in ima v 4,9 milijonskem obsegu delovnih migracij najvišji delež, in je celo pred ZDA, ki so tu tradicionalno najpomembnejša država.

Stopnja zaposlenosti migrantov se zaradi načrtnosti migracij dviguje in trenutno znaša 68,3 % (Slovenija 67,0 %), njihova nezaposlenost pa znaša 8,7 % kar je za sedem desetink odstotka manj kot leto prej (Slovenija 6,5 %).

Pričakuje se, da bodo zgornji trendi, če ne bo drastičnih geopolitičnih sprememb, ostali podobni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike