Slovenija po COVID ukrepih med bolj svobodnimi državami EU. Komu bolj zaupamo: stroki ali influencerjem

Množice na ulicah kažejo na razširjen občutek, da je slovenski pristop k obvladovanju pandemije novega koronavirusa nadpovprečno restriktiven. A že ljudje, ki veliko potujejo tudi v času korona-krize, poročajo o bistveno drugačnih izkušnjah iz tujine.

Če je v Sloveniji preverjanje PCT pogoja bolj izjema kot pravilo, ga v sosednjih državah, še posebej v Avstriji, preverjajo izjemno dosledno, brez milosti za tiste, ki pogoja ne izpolnjujejo. Italijani hkrati resno razmišljajo o uvedbi obveznega cepljenja za vse državljane, ki ustrezajo starostni omejitvi za prejetje cepiva. V naši zahodni sosedi že velja obveznost cepljenja za zdravstvene delavce.

Ljudem z izkustvom iz tujine pritrjujejo tudi mednarodne primerjave. Slovenija je tako po indeksu strogosti ukrepov, ki so jih uvedle države članice EU, v spodnjem delu lestvice, med državami, kot so Luksemburg, Slovaška, Češka. S strožjimi ukrepi kot Slovenija je širjenje virusa denimo omejevala tudi tako opevana Švedska, kjer so pred kratkim, ko so presegli 75-odstotno precepljenost med starejšimi od 16 let, odpravili omejitev dovoljenega števila javnega in zasebnega združevanja.

 

Vir grafa: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Strokovna komisija na Švedskem: Strategija čredne imunosti je propadla, posledica nepotrebne žrtve

Posebna komisija, ki je na Švedskem preučevala vladno COVID strategijo, je ugotovila, da je njena strategija “čredne imunosti” doživela velik neuspeh.

“Večina zaposlenih v domovih za ostarele je bila prepuščena sama sebi in boju proti koronavirusni krizi,” so zapisali v poročilu ter poudarili, da starejši ljudje niso bili ustrezno zaščiteni, ukrepi za zajezitev virusa pa so bili uvedeni prepozno.

Posledično je na Švedskem zaradi covida-19 umrlo trikrat več ljudi kot v sosednjih Finski, Norveški in Danski, ki so sprejele precej strožje ukrepe, zaradi česar se je švedska vlada znašla pod hudo kritiko. 

Največ zaupanja vendarle v strokovno javnost in ne influencerje

Čeprav bi se ob spremljanju družabnih omrežij, kjer razni influencerji in populisti tipa Marko Potrč ter Zoran Stevanović ustvarjajo ogromne dosege, zdelo, da ljudje “spletnim prerokom” množično zaupajo, pa raziskava, ki jo je na reprezentativnem vzorcu za Domovino izvedel Episcenter, vendarle kaže drugačno sliko.

Še vedno daleč največ, 55 % ljudi, zaupa strokovni javnosti. Čeprav je pogled z druge strani tega zaupanja pomenljiv in tudi zaskrbljujoč: kar četrtina ljudi stroki ne zaupa, petina pa je nekje vmes.

40 % vprašanih pri izražanju stališč o novem koronavirusu zaupa vrhunskim športnikom, v verodostojnost informacij, ki jih podaja RTV Slovenija, pa zaupa 38 % vprašanih (približno toliko jih meni, da so njene informacije neverodostojne, drugi so nekje vmes). Po stopnji zaupanja nato sledijo prijatelji in znanci, vlada, komercialni mediji in povsem na koncu vplivneži, katerim glede informiranja o novem koronavirusu zaupa 12 % sodelujočih, 58 % pa jih zavrača.

Deklarirana nasprotnica PCT, cepljenja in drugih covid ukrepov Saša Lendero hudo bolna

Med vidnejšimi in aktivnejšimi nasprotniki omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je znana pevka Saša Lendero. S petjem himne je sodelovala tudi na prvem sredinem protestu pred tedni.

Na tokratnem shodu je ni bilo opaziti. Zdaj je na Facebooku priznala, da je obležala in se že “dobrih 14 dni borim s temperaturo, polnimi pljuči gnoja, glavobolom, (vmes sem bila rudi brez voha in okusa), ter hudo splošno utrujenostjo telesa.”

Kot pravi, se je vmes, zaradi ostalih, tudi trikrat samotestirala in bila trikrat negativna. Ob dobrih željah je dobila tudi ogromno groženj in žalitev, piše v nadaljevanju in tudi zato ji ni bilo in ji ni lahko.

“Vseeno pa imamo drug drugega in zavedanje, da sledimo resnici, svoja načela in svoje srce,” je optimistična Lenderova.

Priljubljeni pevki tudi mi želimo vse najboljše, hitro okrevanje in odločno obsojamo vsake napade, uperjene nanjo zaradi njenih javno izraženih stališč in prepričanj.

Zanimiv je vpogled v zaupanje v verodostojnost posameznih skupin profilov glede na strankarske preference. Slednje nakazuje, da politična opredelitev pri tem ima svojo vlogo.

Strokovni javnosti tako daleč najbolj zaupajo volivci NSi (4,3) in SDS (4,2), medtem ko volivci SD-ja in Levice že precej manj, a še vedno nadpovprečno (3,8). Volivci LMŠ-ja pa imajo že višje negativno kot pozitivno zaupanje v stroko – povsem enako kot volilni abstinenti (2,7).

Pri vrhunskih športnikih, prijateljih in znancih ni bistvenih razlik, te pa so ponovno prisotne, ko gre za zaupanje verodostojnosti RTV Slovenija – tej daleč nadpovprečno zaupajo volivci SD-ja in Levice ter močno podpovprečno volivci SDS, medtem ko so volivci NSi-ja na skupnem povprečju z LMŠ, neodločenimi in volilnimi abstinenti.

Vladi pričakovano zaupajo predvsem volivci SDS in NSi, komercialnim medijem malo bolj zaupajo zgolj volivci SD-ja, enako pa velja pri zaupanju v verodostojnost influencerjev – to je sicer pri vseh zelo nizko, a še najvišje pri volivcih SD-ja in, zanimivo, volivcih Nove Slovenije.

Napačno je realnost soditi po občutku glede na poročanje medijev in dogajanje na ulici
Podobno kot velja za 60-odstotno podporo pogojem PCT, ki jo je agencija Episcenter prav tako namerila v naši raziskavi, šele reprezentativni vpogled v javno mnenje da približno sliko razpoloženja in odnosa prebivalstva. Nam pa se vse prepogosto zgodi, da realnost presojamo glede na tiste, ki so bolj aktivni, glasni, ali pa pod vplivom tega, kar v ospredje postavljajo dominantni mediji, pozabimo pa na drugače mislečo tiho večino.

In dejstva so, da Slovenija še zdaleč ni država z najbolj restriktivno covid politiko, pa če to vladi štejemo v dobro ali v slabo. Kot tudi, da pri nas, za razliko od urejenih držav (Avstrija) nadzor nad izvajanjem PCT-ja ne deluje in je zato v veliki meri neučinkovit. Dejstvo je tudi, da dominantni mediji ne uživajo večinskega zaupanja javnosti, tako ko gre za covid-vprašanja kot tudi na splošno. Po drugi strani pa tudi tako imenovani spletni influencerji na družabnih omrežjih prepričajo zelo ozko skupino ljudi, ki pa je, četudi zgolj 12 %, v absolutnih številkah še vedno relativno visoka: To pomeni okoli 200 tisoč odraslih prebivalcev.

Razlogi za to, da četrtina ljudi ne zaupa strokovni javnosti, ko gre za covid, so raznovrstni in vsekakor ne enostavno pojasnljivi. Kje pa bi lahko bil njihov izvor, smo pisali v uredniškem komentarju: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti.

O raziskavi Episcentra: Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem realiziranem vzorcu 800 polnoletnih prebivalcev Slovenije, s kombinacijo CAWI (spletno) ter CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) in sicer med 2. in 7. septembrom 2021

37 komentarjev

    • Meni je sicer jasno, da “proticepilci” sesuvajo vlado. Pri njih je problematika cepljenja drugotnega pomena, gre za en in edini ter permanenten program “samo da ni Janša”.

      Po drugi strani osebno poznam precej militantnih levičarjev, ki so se brez pomisleka oportunistično cepili zaradi komoditete (morči, šoping, žurke). Ti isti levičarji sicer dobijo pene na usta, ko slišijo Janša — refleks, ki jim je bil položen v zibel.

      Smo pa med “proticepilci” in “ravnozemljarji” tudi razumni ljudje, ki obsesivno, z negativnim rezultatom za slovenstvo, volimo SDS odkar pomnimo.

      Med Slovenci smo celo ljudje, ki se jim oba semitska kulta, tako krščanstvo, kot komunizem, enako upirata. Seveda to ne pomeni, da imamo islam, po starosti tretjo abrahamsko religijo, za kaj boljšega. Sam računam pretežno le na take Slovence.

      Tako da na vašo žalost svet le ni tako črno-bel.

      • Mislim, da se motiš. Jenull, ki je svojo revolucijo zasnoval na samo-da-ni-Janša, ni nikoli zbral niti približno take množice protestnikov, kot je to uspelo proticepilcem. Med slednjimi so tako levi kot desni kot taki, ki niso ne prvo ne drugo.

        Proticepilcem gre za elementarno svobodo, ki jo ograža vlada, ki je lojalna svetovnemu farmacevtskemu lobiju, ki mu je eno figo mar za ljudi. Gre mu samo za dobičke. Prisklednikom iz politike in zdravstva pa za drobtinice, ki jim jih širokogrudno pokloni farmacija.

  1. Saški želim čimprejšnje okrevanje v upanju, da jo bo bolezen prepričala v spoštovanje do preventivnih ukrepov in odvrnilo do sodelovanja na takšnih in drugačnih protestih, od kulturnice visokega ranga se kaj takega ne spodobi. Desna politika v Sloveniji prisega na domačo slovensko glasbeno kulturo in bi bili prav, da bi to opazili tovrstni glasbeniki in tudi oni podpirali dobre namene aktualne vlade in njena prizadevanja za čimprejšni izhod iz ene od največjih zdravstvenih kriz v celotni zgodovini samostojne Slovenije.

  2. Zgodovina se ponavlja. Lenin in Stalin sta bila upornika zoper “krivični” carizem, ko sta prišla na oblast, pa sta postala tirana in krvnika, kakršnih svet do tedaj ni videl. Podobno velja za Hitlerja, Maa, Tita… Vsi so upirali po njihovem mnenju represivni in krivični oblasti, ko so sami prišli na oblast, pa so daleč presegli prejšnje tirane, če so sploh bili tirani.

    Janša je pod Jugoslavijo tudi bil upornik zoper krivičen sistem. Zdaj že nekaj desetletij vodi svojo stranko z železno roko, v tej zadnji, njegovi že tretji vladi, pa z železno roko prek neustavnih in nezakonitih dekretov vodi državo in jo peha v nedemokratično dekretaturo.

    Oblast očitno kvari. Ljudje na oblasti počasi izgubijo občutek za ljudi, če so ga sploh kdaj imeli. Žal je večina politikov narcisoidnih psihopatov in sociopatov, ki jim je prva in pogosto tudi zadnja skrb oblast, privilegiji in denar.

  3. Me zanima, če se je kdo kdaj vprašal, kako je Kacin lahko postal glasnogovorec za kovid v Janševi vladi. Kot je znano je bil Kacin eden od akterjev rušenja Janše s položaja ministra za obrambo v Drnovškovi vladi davnega leta 1994. Kacin je bil takrat svetovalec predsednika Kučana za nacionalno varnost. Kučan je hotel na vsak način zrušiti Janšo, da bi njegovi pajdaši prevzeli posle v zvezi nabavami orožja za slovensko vojsko. To mu je uspelo v znameniti operaciji Depala vas.

    Eden glavnih operativcev v tej operaciji je bil Kacin, ki je potem za nagrado postal obrambni minister namesto Janše. Ta operacija pa ni bila kar nekaj. Policija je bila takrat v bojni pripravljenosti za morebitni spopad z vojsko, če bi se Janša odločil za puč. Kučan je previdno takrat šel na daljši obisk v Ameriko k slovenskim izseljencem, kjer je iz varne razdalje opazoval, kako se bo razpletlo rušenje Janše, ki je imel status ikone osamosvojitve. Kučan se je zato poleg puča bal tudi spontanega ljudskega upora in celo državljanske vojne. K sreči je zamenjava Janše z mesta obrambnega ministra minila v okviru demokratičnih procedur.

    Ali ni čudno, da je Janša svojega oponenta iz časa Depale vasi, da ne rečem sovražnika, imenoval na mesto svojega glavnega komunikatorja z javnostjo v skorajda izrednih razmerah zaradi pandemije? Odpuščati je seveda krščansko …

  4. Navigator, praviš:

    “Mislim, da se motiš. Jenull, ki je svojo revolucijo zasnoval na samo-da-ni-Janša, ni nikoli zbral niti približno take množice protestnikov, kot je to uspelo proticepilcem. Med slednjimi so tako levi kot desni kot taki, ki niso ne prvo ne drugo.”

    Očitno Jenull ni bil niti mišljen za to nalogo, ali pa je preprosto razočaral šefe. To, da cel kup domnevno levih in desnih drvi za nekim iz Srbije/Črne gore vodenim STEVANOVIĆEM, pa je tako slabo znamenje, da bi bilo bolje, če Slovence pokosi covid ali cepivo.

    Moramo se sprijazniti, da je naša država in državnost popolna, absolutna podrtija, s katero upravljajo srbsko podzemlje in srbski lobiji. Morda je še bolj adekvatno reči, da države sploh nimamo. Slovenska državnost je privid.

    • Slovenet, malce preveč si črnogled. Italijanski pregovor pravi: Il mondo e fatto per i furbi – svet je narejen za prebrisane. Slovenci smo žal Butalci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Hlapčujemo vsakemu, ki nam ponudi kako drobtinico. Trenutno najbolj izrazito hlapčujemo farmacevtskemu lobiju, ki hoče zasužnjiti svet s stalno epidemijo, stalnim testiranjem, stalnim cepljenjem, stalnimi izrednimi ukrepi … Hočejo nas spraviti v nekakšen farmako-mediko-fašizem. Ne, hvala! Kdorkoli se bo postavil po robu temu, je dobrodošel.

      • Kvečjemu sem premalo črnogled in prevečkrat zaziban v optimizem, za katerega ni podlage.

        Raje vidim, da slovenstvo pocrka, kot da sledi Srbom. Od Ulrika Celjskega, do Cankarjevega umora, preko komunističnih povojnih pobojev, od kraje ozemlja in pobijanja Slovencev (spomnimo se “Medjimurja”), do brutalnega ekonomskega izkoriščanja Slovencev v yugoslovanskem gulagu, je Slovenec vedno, ko je imel opravka s Srbi ali s kripto-Srbi, ki se imenujejo Hrvate, potegnil kratko. Izgubil je svoje ljudi skupaj s svojim ozemljem.

        Zdaj nam je ostal ta zadnji, miniaturni otoček slovenstva, na njem pa kraljujejo priseljenci z juga, ki so v vseh ozirih le neto breme. Danes jih je cca. 40% prebivalstva. Povej mi, optimist, kako misliš, da se bo to izteklo za Slovence, upoštevaje doslej absolutno porazen trend? Če se ne zelo hitro obudi rodoljubje, bo zanemarljiv ostanek Slovencev čez 20, največ 30 let, končal v novi Hudi jami. In to ni pesimizem — to je realnost.

  5. Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše!

    To je trenutno najustreznejši pregovor, ki velja za porazno raz-cepljeno in zaskrbljujoče ne-precepljeno aktualno stanje med Slovenci in državljani RS.

    Dovolj je sovražnega in skrajno samo-destruktivnega prilaganja drv na ogenj mazohističnega samo-uničevanja in preveč je navzkrižnega obmetavanja in zlonamernega brizganja z eksplozivnimi sredstvi.

    Ker velja ljudska modrost, da je potrebno stopnišče pometati od zgoraj navzdol, bi bilo nujno potrebno, da prvi radikalno samo-omejevalno in dosledno “zaustavijo konje popadljivega sovraštva in zla” najvišji politični predstavniki države, med njimi izrecno vsi štirje predsedniki (RS, DZ RS, DS RS in Vlade RS), pa vsi poslanci DZ RS, vsi prvaki parlamentarnih političnih strank (koalicije in opozicije!), vsi ministri Vlade RS, vsi predsedniki sodišč in najvišji funkcionarji državnega tožilstva, a tudi vsi funkcionarji in “glasno-govorniki” para-državnih organov, kot so KPK, Računsko sodišče, Informacijska pooblaščenja, Varuha človekovih pravic in enakopravnosti … itd., itn.
    Vsak od omenjenih izvoljenih funkcionarjev bi moral z vso osebno in profesionalno odgovornostjo “dvakrat premisliti” pred vsako izjavo, ki jo sporoči javnosti ter se posebej obvarovati vsakršnim dodatnim razpihovanjem medsebojnega nezaupanja in sovraštva, populističnim hujskanjem ter obtoževanjem ter proti vsakršnim grožnjam, ki niso v skladu s temeljnim priznavanjem človeškega dostojanstva vsakemu so-državljanu in vsakemu so-govorniku.

  6. Londonski Stansted, cca. dva meseca nazaj, med 5. n 6. uro zjutraj. Miza, za njo dva fanta in dve dekleti, dekleti nista imeli mask (edini na tistem delu letališča), oba fanta z maskama.

    Uslužbenka letališča, ki pride mimo, ju prijazno opomni, da so maske obvezne.
    Sledi grd verbalni izpad obeh deklet, zlasti ena je prednjačila, in histerični smeh. Ker uslužbenka vztraja, maski nejevoljno natakneta.

    Ko uslužbenka odide, slišim pogovor. Trikrat lahko ugibate, od kod sta bili prostakinji, ki nista hoteli nositi mask.

    Pranje možganov s strani Javne kuće, Poop TV in Komunistično – udbovske Lige v ozadju deluje.

  7. No, ce je pri pidpornikih NSi tako, kot je zapisano v zgornjem prispevku, potem stranki ne kaźe dobro kljub veç kot odličnim ministrom vlade JJ. Na eni strani določeni vplivni politični svetovalci vodstvo očitno zelo uspešno. prepriçujejo, da se mora stranka distancirati od JJ in prikupiti levemu polu (ko jebe krščanski, desni predznak), po drugi strani pa jim lahko pol volilcev prebegne k Stevanoviću. Kjer bodo nato kar naenkrat ZaRes priključeni udbokomunistom, tisti menda obljubljeni “samodanijanša” sredini Ljudmile Novak.

    Sam pravim.

Komentiraj